»Ob ponudbi rdečih vin (ob teranu še Teranton, rdeča Kraška penina in Teranov liker) in sortnih belih vin (malvazija, sauvignon, chardonnay, sivi pinot in vitovska grganja ter Marmorna penina) smo pripravili še novo linijo vin za gostinstvo. Lani smo na trg prvič ponudili rose letnika 2008. Iz grozdja, ki smo ga ročno trgali v drugi polovici septembra do prvih dni oktobra lani, pa je nastal naš drugi letnik roseja, ki je prav tako namenjen gostincem,« je poudaril direktor Colja. »Gre za vino, ki si ga želijo ljudje, ki želijo nekaj bolj razigranega, žlahtne okuse in svežino. Krog ljubiteljev tega vina se namreč vedno bolj širi. Izrabili smo priložnost kraške prsti, ki daje lepa in aromatična vina, katera nas ob prijetni družbi razvajajo spomladi in poleti. Kisline se lepo zlivajo v sladkost in polnost vina. Gre namreč za enoletno vino, tako da ga ne priporočamo za arhiviranje. Sicer pa imamo v naši kleti le še nekaj steklenic roseja letnika 2008, saj so vse zaloge že pošle,« pravi enolog Zidar. Da je vino blizu mladim ljudem, ki ne iščejo žganih pijač, je potrdil tudi direktor Colja in dodal: »Širimo tudi kulturo pitja med mladimi. Sicer pa bomo to suho vino prodajali na slovensko tržišče in bo namenjeno gostincem. 25. maja 2010 ga bomo predstavili v vinoteki Provin v Ljubljani.«
V restavraciji gradu na Štanjelu pa je kuharski mojster in član slovenske kuharske ekipe Matjaž Cotič zbrane (kraške) gostince postregel z izbranimi kraškimi jedmi, ki se podajo z rosejem. Ob dobrodošlici s pršutom in domačim kruhom ter frtaljo iz akacijevih cvetov je pripravil še: lososov carpacio s kislo smetano in rukolo, marinirane gambere na grahovem pireju, postrvin bigne (tatarski iz postrvi), telečji file z zelišči na pireju v špargljevi omaki, popečene tunine kocke z zelišči in nadevani polenti s paradižnikovo omako ter ob koncu še jagodne štruklje s polivko iz masla in jagod. /Besedilo in foto: Olga Knez/
|
Klet Vinakras, kjer začetki organizirane pridelave vina segajo v leto 1861 (ko je bila zgrajena velika velbana klet iz klesanega kamna, op.p.), je namreč največji pridelovalec vin v kraškem vinorodnem okolišu, kjer imajo od skupnega več kot 650 hektarjev kraških vinogradov zasajenih več kot 50 hektarjev lastnih vinogradov na spodnjem Krasu. Letno pridelajo od 800 do milijona litrov vina, od tega približno 70 ostotkov terana. V klet je vključenih blizu 230 članov in približno toliko kooperantov. Prvi organizirani odkupi in prodaja grozdja pa se je začela leta 1947, ko štejejo tudi za nastanek zadruge oz. kleti Vinakras, kjer se pod novim vodstvom trudijo postati tudi eni najboljših pridelovalcev kraških vin.
Sicer pa si vina sežanske kleti Vinakras predvsem utirajo pot na italijansko tržišče (tu je zlasti priljubljen teran), v Bosno in Hercegovino in na Japonsko (Japonci so glavni kupci teranove penine). Razmišljajo pa tudi o Kitajski. V Vinakrsu dajejo velik poudarek obnovi vinogradov (približno 5 hektarjev na leto), saj se zavedajo, da osnova za pridelavo dobrega vina prihaja prav iz njih. Ker jim skrb za zdravje potrošnikov in odnos do narave nista tuja, so vključeni v integrirano- naravi prijazno pridelavo grozdja. Prav tako se zavedajo pomembnosti zadovoljstva svojih kupcev, zato razvijajo novo linijo vin za gostinstvo. |
---------------------------------------------------------------------------------------
Opišite dogajanje, sporočite ali dodajte svoje mnenje:
---------------------------------------------------------------------------------------