Andreja Škvarč s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je predstavila rezultate preizkušanja alternativnih pripravkov za zatiranje peronospore in oidija v ekološkem vinogradništvu na sorti rebula, ter pokazala, da s primernim pristopom in znanjem lahko tudi v klimatskih razmerah vinorodnega okoliša Vipavska dolina pridelamo kakovostno grozdje po smernicah ekološke pridelave. Katja Šuklje z Biotehniške fakultete v Ljubljani je predstavila vpliv ampelotehnik (redčenje grozdov, odstranjevanje listov) na količino in kakovost grozdja sorte modra frankinja, laški rizling in portugalka. Prvič se je predstavil tudi Center za raziskave vina, ki deluje v okviru Univerze v Novi Gorici . Marko Benčina je predstavil rezultate vpliva vršičkanja in redčenja grozdja sorte modri pinot. Rezultati so pokazali pomembno vlogo listne mase in redčenja grozdja na kemijsko sestavo in kakovost vina. Z redčenjem grozdja in podaljšano listno maso lahko precej povečamo vsebnost suhe snovi, antocianov in skupnih polifenolov v grozdju sorte modri pinot.V okviru vinarskih raziskav je Mitja Jakončič predstavil vpliv podaljšanega zorenja vina na kvasovkah na vsebnost in ohranjanje hlapnih aromatičnih spojin vina. S sodelavci z Biotehniške fakultete v Ljubljani so pokazali, da podaljšan kontakt vina s kvasnim avtolizatom pomembno vpliva na koncentracijo hlapnih aromatičnih spojin vina, ki se odraža v zaznavah arom po kokosu, polnosti vina in manjših zaznavah rastlinskih zelenih not. Klemen Lisjak s Kmetijskega Inštituta Slovenije je z raziskovalci z Univerze v Stellenboschu (JAR) in Univerze v Aucklandu (NZ) preučeval vpliv raztopljenega kisika v moštu v prisotnosti/odsotnosti SO2 na aromatični potencial sauvignonov. Dokazali so, da oksidacija mošta brez uporabe SO2 zelo zmanjša vsebnost glutationa in hlapnih tiolov v vinu, medtem ko se vsebnost metoksipirazinov ne spreminja. Franc Čuš, prav tako s Kmetijskega Inštituta Slovenije, je v svojem referatu »Koliko in katero kislino si želimo v vinu cviček PTP« pokazal pomen biološkega razkisa pri pridelavi vina cviček PTP. V nadaljevanju je predstavil tudi vsebnost terpenov v nekaterih aromatičnih sortah, kot so rumeni muškat, zelen in cipro. S sodelavci so dokazali pomembno premosorazmerno odvisnost med koncentracijama linalola in α-terpenola v sorti zelen, kar lahko v prihodnosti uporabimo za ugotavljanje avtentičnosti omenjene sorte.
Alenka Fatur iz Vinske družbe Slovenije je predstavila osnovne sektorske podatke v vinarski stroki v Sloveniji. V zanimivi razpravi po predstavljenem referatu se je pokazalo, da v Sloveniji še vedno nimamo natančnih podatkov o površini vinogradov, pridelanem vinu in porabi vina. Vse dokler ne bomo imeli natančnih podatkov, bomo zelo težko pripravljali in vodili ustrezen razvoj vinogradništva in vinarstva v Sloveniji.
Vinarski dan je sklenil nagovor dr. Dušana Terčelja, ki je dobil častno priznanje Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) za svojo knjigo Kultura vina na Slovenskem. Dr. Terčelj je predstavil svojo knjigo kot svoj lasten vidik na razvoj vinogradništva in pomen kulture pitja vina na Slovenskem. Poleg tega je poudaril pomen vinogradniško-vinarskih raziskav za dvig kakovosti slovenskih vin in izrazil svoje navdušenje nad prispevki raziskav, predstavljenih na vinarskih dnevih v zadnjih letih.