Istrska večerna razvajanja v Špacapanovi hiši v Komnu

Končno je prišel tisti del leta, ko Kras postane Kras. Ruj počasi rdeči in kiti sivo kamenje, grozdje je potrgano in »zrepljano«, kleti že dišijo po mladem teranu. Septembra in oktobra lahko na Krasu vidite ljudi s črnimi rokami, ki jih za razliko od drugih pokažejo s ponosom. Še posebej, če je bila letina dobra. In letošnja je bila. V osrčju Krasa, v Komnu, v Špacapanovi hiši, pa je 25. in 26. septembra zadišalo po Istri. Večerja s tartufi Zigante Na turistični kmetiji, ki se odlikuje po domači kuhinji z recepti starih mam, smo imeli priložnost uživati v istrskih dobrotah: kulinaričnih, vinskih in glasbenih. Dva zaporedna večera sta bila kot nalašč za obujanje spominov na tople istrske večere ob soju zvezd in vonju morja. Najprej v petek, 25. septembra, večerja s tartufi Zigante. Težko bi našli nekoga, ki ne bi poznal tartufov Zigante, vinarjev Uroša Rojaca in Vasje Čotarja, ali vsaj Rudija Bučarja. Tako značilni za svoj (vinorodni) okoliš in tako različni od ostalih. Za dobrodošlico v preddverju Špacapanove hiše je poskrbel Vasja Čotar s svojo teranovo penino Črna. Ta je še dodatno pripomogla, da se je rahlo stopljena slanina na domačem toplem kruhu prijetno razlezla po ustih, v katerih je ostal pookus po Zigante tartufih. Čez čas so nas povabili v osredje hiše Špacapan, urejeno tipično po kraško. In nam postregli z rezino po angleško pečenega srnjaka z rukolo in tartufi. K tako krepkem vabilu se je odlično prilegel klen refošk, kot ga rad poimenuje Uroš Rojac. Bil je enakovreden sopotnik divjačini. Nadaljevali smo z žličniki iz rdeče pese z masovnikom in tartufi. Z vini smo tokrat ostali na Krasu. Vitovska Vasje Čotarja preseneča vedno znova. To avtohtono vino, polno svežine, vedno očara s prijetnim okusom. Iz naslednjega krožnika je zadišalo po morju. Postregli so z domačimi žepki s škampi, jurčki in tartufovo omako. Piko na i je dodal Rojac s polnim, krepkim in mineralnim Starim d'Orom. Zadnji krožnik glavnih jedi je bil zajčkov file s skutnimi štruklji, nadevanimi s tartufi. Ob tem smo imeli možnost okušati malvaziji obeh vinarjev, Rojac 2003 in Čotar 2004, ter ugotovili, da raznolikost sestave tal lahko še dodatno popestri naša krajevna bogastva. Za konec nas je Ada Špacapan, gostiteljica večera, prav po kraško »poštemala« s čokoladnim narastkom in doma narejenimi tartufovimi kroglicami. Svoje je dodal še Rojac s sladkim muškatom. Ob znanih istrskih napevih in glasu Rudija Bučarja je minil prvi prijeten istrski večer v Špacapanovi hiši. Pogostitev z domačimi istrskimi dobrotami Da bi lahko dočakali naslednjega, v soboto, 26. septembra, tokrat z domačimi istrskimi dobrotami. Povabili so vinarko Ingrid Mahnič iz Dragonje, njenega istrskega kolega Matjaža Babiča iz kleti Monte Moro, pa oljkarje Vanjo Dujca, Mirana Adamiča in Ida Kocjančiča. Najprej so Šavrinke s svojim sprejemom pričarale istrsko vzdušje, ki ga je potem cel večer vzdrževala Klapa istrskih godcev. Začeli smo s sardelami v šavorju, ki sta jih spremljala malvazija in sivi pinot Mahničeve. Malvaziji obeh vinarjev smo lahko okušali z mineštro z bobiči. Rdeča malvazija, posebnost Mahničeve, je nato obogatila fuže z žvacetom iz domače kokoši, refošk Monte Moro pa so ponudili k glavni jedi, svinjskemu ombolu z refoškovo omako in krompirju z vrzotami. Tudi sladica je dišala po Istri, h kroštulam z žganjem so postregli Mahničev sladki muškat. V Špacapanovi hiši lahko v prihodnjih mesecih pričakujete še veliko dobrega, domačega, avtohtonega. Kmalu bodo namreč začeli z dnevi kraške kuhinje. Spremljajte naša e-obvestila. Če jih še ne prejemate, se na spletni strani revije Vino (v rubriki Naročila) vpišite v bazo prejemnikov. /B. H. Š./