Začeli smo v Ormožu, kjer je matična klet P & F – Puklavec & Friends. Lastnik Vladimir Puklavec je potem, ko smo bili že v njihovem Dvorcu Jeruzalem na večerji, razložil, da so dolgo izbirali ime za vse tisto, kar je leta 2009 kupil, to je dve veliki kleti v Ormožu in Ljutomeru s pripadajočimi vinogradi. In so se odločili za P & F, kar je na tujem hitro razumljivo in, zdaj se že ve, tudi dobro sprejeto; pri nas prav tako. Ker je vino dobra stvar, ki jo hočejo ustvarjati in deliti s prijatelji. Ki so sodelavci v kleti, vinogradniki, ki zanje pridelujejo grozdje, in kupci ter ljubitelji njihovih vin. Peščica teh se je zbrala na našem nepozabnem vinskem večeru, osemnajstem po vrsti, v petek pozno popoldne, 20. aprila. Toliko, kot je bilo prostih mest. In z namigom – 1959!|
Prejeli smo Hvala vsem za resnično nepozaben večer. Včasih ne vemo, kaj imamo pred nosom in da smo lahko na to še kako ponosni. V petek je bilo tako! Martina Zanjkovič, Ljutomer |
Zelo novo in zelo staro
Torej bodo v kozarcih tudi arhivska vina. Seveda so bila, a še prej, ob sprejemu v degustacijski dvorani smo se osvežili z zelo suho penino Jeruzalem Ormož in polsladko Muškatno, obe charmat, in nas je pot nato vodila skozi pet etažno okroglo klet, zgrajeno leta 1967, kjer je bil gonilna sila Vladimirjev oče Martin, in se tako zdaj nadaljuje družinska tradicija. Da je bila klet za tiste čase, po načrtih Mirana Veseliča, rojaka iz Ormoža, načrtovana zelo moderno, saj za pretoke poskrbi težnost, da spodnji dve etaži namenjajo za klasične penine, ki jih bo iz leta v leto več, smo med drugim izvedeli od glavnega enologa Mitje Herga, ki je bil naš vodič tistega večera, sicer pa intervjuvanec v lanski zimski številke revije Vino na straneh 16 do 25.
Seveda smo šli tudi v novo, računalniško vodeno fermentacijsko klet, ki so jo odprli lani in je v njej 94 nerjavnih cistern od tri do 26 tisoč litrov, da lahko delajo različne tipe vin iste sorte in je najsodobnejša tehnika zato, da se grozdje in lege skozi vino čim bolj izrazijo, kot je bil navdušen Herga. In nato od zelo novega k staremu, v arhivsko klet, ki je ne odprejo vsakomur. Tam je spoštovanja vredno minulo delo enajstih enologov, zajeto v 254 tisoč steklenicah, vrednih okroglih osem milijonov evrov, v najstarejših sedemnajstih je sauvignon 1956. In potem mlajši, samo naj letniki, skupaj 214 različnih vin, ki jih je vse poskusil, saj jih je treba letno preverjati, mladi enolog Rok Jamnik, in je zato tudi vodil pokušnjo arhivskih vin v Dvorcu Jeruzalem, kamor smo se na noč preselili. Takole je teklo: laški rizling 1986 – kljub letom svež in mladosten; pozna trgatev sauvignona 1979 – še vedno sortno prepoznaven; renski rizling 1959 – smrekovi vršički (!) in suho sadje, kje pa je petrolej?; pozna trgatev belega pinota 1971 – legendarni letnik, vino večera, vsega ravno prav, harmonija par excellence; suhi jagodni izbor šipona 1976 – aromatsko in kislinsko bogat, strumno živ.
Gomila ob jedeh
Seveda smo vseskozi lahko obilno jedli, da so imela vina pravo podlago, za kar je poskrbela ekipa Dvorca Jeruzalem. Različni drobni prigrizki in kanapejčki v Ormožu in pred vhodom v Dvorec so bili zgolj za uvod, na okusni večerji so se zvrstili šunka s hrenovo peno in skutnim namazom, čemaževa juha, imenitna kremna rižota s šparglji in kraško panceto, telečji file v prekmurski šunki, pa še bučni parfait, ajdov krapec in jabolčni pire. Vse ob vinih iz gastro linije Gomila letnika 2011, ki jo sestavljajo krepak in značajen šipon, svež in sortno značilen chardonnay ter diskreten sauvignon, k sladici pa je šel v par traminec 2009 pozne trgatve.
Sami poznavalci
Nagradni kviz seveda ni izostal. Med enajsterico sort, ki jih premorejo P & F, torej šipon, sauvignon, chardonnay, renski in laški rizling, beli in sivi pinot, rumeni muškat in muškat ottonel, traminec in modri pinot, smo vrinili še dve, ki jih je bilo treba izločiti: zeleni veltlinec in zweigelt. Skoraj vsi odgovori so bili pravilni, prav tako razlaga, od kod ime šipon, ki je zastavonoša v teh krajih. Od francoskega çi bon, tako dober, kot so ga njega dni hvalili najverjetneje Napoleonovi vojaki, ko so so znašli v Jeruzalemskih goricah. Da mora biti za pozno trgatev najmanj 92 Oe stopinj sladkorja in za suhi jagodni izbor 154, jih je tudi vedelo veliko, najbolj natančni in zajetni ali izvirni pri razlagi izvora šipona pa so bili Vanja Mramor in Borut Godec, oba iz Ljubljane, ter Slavko Podbrežnik s Ptuja.
Vsem trem Muškatna penina, vsem udeležencem tega nepozabnega vinskega večera ob slovesu šipon Gomila, še prej pa zadnja after party pokušnja njihove zvrsti, cabernet sauvignon in merlot skupaj, iz makedonskega Negotina, kjer imajo vinograde in klet za rdeča, po katerih povprašujejo predvsem Kitajci, kar bo itak podrobneje javnosti predstavljeno v kratkem.
Matjaž Zanjkovič, Ljutomer: Prvič sem na kakem takem večeru in bilo je čudovito in poučno, dobra vina in zanimivi ljudje.
Vanja Mramor, Ljubljana: Super! Arhivska vina, ki si jih drugače težko privoščiš, so bila odkritje, linija vin Gomila prav tako.
David Vasiljevič, Hotel Sava Rogaška: Zanimiva zgodba, ki jo ustvarjajo ljudje z vizijo, z ambicijami. Veselim se sodelovanja z njimi.
Info: www.jeruzalem-ormoz.com | E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript | Nepozabni večeri iz preteklih let