Težko pričakovan in do zadnjega prostega mesta zapolnjen je bil tale
nepozabni vinski večer, osemnajsti po vrsti, v vinski kleti Marof v
prekmurskih Mačkovcih, kot svojstveno nadaljevanje intervjuja s Stankom
Polaničem, lastnikom Marofa, in enologom prav tam, to je Urošem Valclem,
objavljenim v lanski poletni številki Vina na straneh 12 do 23. Za
vinske navdušence Prekmurje ni predaleč, prišli so z različnih koncev,
celo s Koprskega in še bolj zahodno. Tudi napovedano sneženje, bili so
tisti zelo mrzli in zasneženi dnevi, jih ni odvrnilo. No, z avtoceste
pri Murski Soboti, in tistega petkovega popoldneva je bila proti
severovzhodu kljub vsemu gladko tekoča, do Mačkovcev tako in tako ni
daleč, vsega dobrih petnajst minut.
Nekaj teorije za uvod
Težko pričakovan je bil ta večer, ker je bil vsebinsko še bogatejši in za organizatorje zato zahtevnejši kot prejšnji na Zlatem Griču, kjer so lani prav na martinovo paradirali renski rizlingi. Tokrat, na Marofu sauvignoni, trinajst njih, iz sedmih držav, iz severne in južne poloble. Ker je sauvignon nadvse zanimiv in zato izzivalen, z zelo pestro aromatsko pahljačo, verjetno najpestrejšo od vseh svetovno uveljavljenih sort. Zakaj je tako, kako podnebje in lega vplivata na aromatski profil sauvignona, kako vinogradnikovi ukrepi in postopki v kleti, kaj so sortne (primarne), fermentacijske (sekundarne) in zorilne (terciarne) arome, s tem nas je uvodoma in nazorno seznanil predavatelj dr. Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki raziskuje razsežnosti sauvignona ne samo pri nas, ampak tudi v Novi Zelandiji in Južni Afriki. V dovolj resnem in hkrati poljubnem predavanju, da ne bi motilo sicer sproščenega in prijetnega vzdušja, značilnega za naše nepozabne večere.
In tako smo bili teoretično podkovani in pripravljeni na spopad s trinajsterico vzorcev, tudi še s predhodno pokušnjo najbolj značilnih arom (od primarnih do terciarnih) v vodnih raztopinah, ki jih je pripravil predavatelj in potem tudi vodil degustacijo, kot je v šestih dvojicah in enem solu popisana v nadaljevanju. No, čisto na suho ni šlo, saj nas je pri vhodu pozdravila novost iz Marofa, še na kvasovkah zoreča in obetavna penina iz chardonnayja letnika 2009, ki bo zorela še dve leti. Ob prigrizkih gostilne Rajh iz Bakovcev, ki nas je razvajala tudi naprej, vina za spremljavo pa so bila seveda vsa Marofova.
| The 18th unforgettable wine evening at Marof, in the Prekmurje Mačkovci, was more colourful than any before, and we intend to keep them this way. Before tasting Marof wines in the cellar and during the banquet, we sampled thirteen Sauvignon Blancs from Slovenia, New Zealand, Austria, Chile, South Africa, Italy and France, which included a few of famous denominations of origin. The purpose was not competition but rather discovery, an experience of the palatable differences between various terroirs and technologies. The subject was illuminated by our lecturer Dr. Klemen Lisjak from the Agricultural Institute of Slovenia, whose expert guidance only added to our enjoyment. |
Šest sauvignonovskih parov in en solo
|
Brancott Estate (Marlborough, Nova Zelandija; neletniški brut, 13,0 %) in Weingut Steininger (Kamptal, Avstrija; 2009, 13,5 %), prvi iz hladnejšega Južnega otoka, zato bolj metoksipirazinski (zelena paprika), drugi več fermentacijskih arom (banana).
Drugi par, dva slovenska:
Marof (Prekmurje; 2010, 13,0 %) in Piana (Vipavska dolina; 2011, 13,0 % - vzorec iz soda), oba s prevladujočimi tiolskimi aromami (tropski sadeži), prvi bolj zadržan in z daljšim pookusom, drugi zaradi hiperreduktivne vinifikacije bolj intenzivno aromatičen (črni ribez, paradižnikov list).
Tretji par:
Casa Marin (San Antonio Valley, Čile; 2010, 13,5 %, 11,85) in Brancott Estate (2010, 13,0 %, 9,00), prvi bolj tiolski in drugi z več metoksipirazini, oba pa aromatsko zelo intenzivna, česar evropski sauvignoni ne premorejo v tolikšni meri, zato so taki iz Novega sveta (še vedno) zelo zaželeni, zlasti med mlajšimi angleškimi pivci.
Četrti par:
Kleine Zalze (Stellenbosch, Južna Afrika; 2010, 13,5 %) in Venica (DOC Collio, Italija; 2010, 13,5 %), oba iz toplih krajev, zato pričakovano bolj telesna in tiolska, drugi sprva zaprt, potem pipi del gatto (mačji urin), ki je pri italijanskih sauvignonih pogost in zaželen.
Peti par:
Sanct Valentin (Južna Tirolska-Alto Adige, Italija; 2010, 14,0 %) in Hannes Sabathi Reserve (Južna Štajerska, Avstrija; 2007, 14,0 %), oba polnejša (višja vsebnost etanola), pri prvem banana in pipi del gatto, mehek in maslen pookus (zorenje na kvasovkah), pri drugem lesne note, torej že tercirarne arome.
Šesti par:
Silex, Domaine Didier Dagueneau (Pouilly Fumé, Francija; 2009, 13,0 %) in Marof Breg (2009, 15,5 %) ter dva svetova: silex je kremen in Silex 2009 je klasičen, kremenast, mineralen (pečat terroirja), zelo suh in eleganten sauvignon iz prestižnega porekla, Breg istega letnika je korenjak mehkega značaja (tudi pečat terroirja), malce pekoč, kljub opazni lesni noti še diskretno sorten.
Zadnji in sam:
Pavillon Blanc (Château Margaux, Francija; 1999, 14,5 %) s pričakovanimi terciarnimi (zorilnimi) notami po zeliščih, a je njegov najboljši čas že minil, navzlic prvokategorniškemu bordojskemu imenu.
Vzorcev nismo ocenjevali, zgolj primerjali in skušali razumeti, zakaj so prav takšni. So se pa gostje ob tem lahko šli nagradni kviz, kjer so morali ugotoviti poreklo vina (dovolj je bila država) in cenovni razred; degustacija je bila kajpak slepa. Naloga še zdaleč ni bila lahka, zato vsa pohvala tistim, ki so za nagrado prejeli Marofov sauvignon Breg 2009. Od 26 možnih pravilnih odgovorov so jih po šestnajst ugotovili Saša Arsenović (Maribor) in Anja Pirih ter Simon Kerma v paru (Koper), štirinajstkrat je bila natančna dvojica Nedog-Hardek (Celje), trinajstkrat pa Borut Jančič (Maribor).
Dvakrat v klet
Ja, kar dvakrat smo morali tja dol. Morali? No, šli smo rade volje in prostovoljno. Prvič zato, da nam je Uroš Valcl na kratko razkazal klet in razložil, kako rokujejo z grozdjem, kako ga prebirajo na posebni tekoči mizi in vse naprej do cistern in sodov. Da je klet sicer zelo moderna in tehnična, da pa vina nočejo biti takšna, smo slišali. Da želijo bolj poudariti taktilnost, polnost, zrelost, kompleksnost, kar Goričko vsekakor ponuja, saj ima dovolj sončnih ur. Da se potem ve, od kje ta in taka vina. Da pri pretokih izkoriščajo težnost, saj jim klet to omogoča. Ko smo se tako razgledovali tam spodaj, je Rajhovo osebje že pridno rezalo šunko, ki je bila prej v testu, do nas so jo pospremili z lendavskimi šparglji, sladkimi feferoni in goričkim sirom v bučnem olju. Vse to za Marofov rose 2011 iz zweigelta, modre frankinje in merlota ter sortni zweigelt istega letnika, še iz soda, obe vini pa taki, da sta potrdili prej povedano: bogati, da je kaj, zweigelt tako močno obarvan in z lepimi tanini, da je za vikat.
Potem smo šli nazaj gor, v degustacijsko sobano, kjer sta cel večer prijetno godla Marjan Farič in Boris Vučkič kot duet Eroplan, sedli, pili in spet jedli oziroma srkali: pesino juho s hrenom in rezance z makom, jurčki, čipsom kranjske klobase ter koruzno palčko, poleg pa dva laška rizlinga zadnje letine, oba suha, prvi iz Kramarovcev in bolj saden, živahen, svež, drugi iz toplejših Bodoncev, zato polnejši, krepkejši. Ista sorta, isti letnik, različni legi, zato različna stila. Tako se to dela, če želiš poudariti značilnost leg. Kar je prav tako nazorno pokazal chardonnay Breg 2009. Za to linijo je namreč dovolj dobro samo izbrano grozdje iz višje ležečih najboljših leg. Bil je več kot dostojen spremljevalec pečenih račjih prsi na koromačevem pireju z rdečim zeljem in testeno čipko. Za posladek smo šli spet dol, na pečeno temno čokolado s piškotkom in belim poprom, ker ga je nekaj zaznati tudi v razkošni modri frankinji 2011, ki nam je bila tam postrežena. Potem pa se je radodarno nadaljevalo še s pokušnjami tega in onega iz sodov in kar ni hotelo biti konca, saj je pri postavnem Urošu ponavadi tako, ko se z njim znajdeš v kleti. Spet en lep večer, ne samo dober, tudi poučen.
Andreja Vanzo, Ljubljana: Večer je bil zelo okusen in pri tem ne mislim samo na Rajhove jedi, ampak tudi na vsa vina, od mednarodne palete sauvignonov do Marofovih belih in rdečih, vse skupaj s pravo mero poznavalskosti.
Janez Trobec, Ljubljana: Prijetno presenečenje so Marofova rdeča vina, ki izstopajo iz ustaljene podobe štajerskih rdečih vin. Sauvignonovsko popotovanje po svetu je bilo zanimivo, poučno in razkošno, zdaj vem nekaj več o njih.
Mirjana Košuta, Šempas: Prvič: odličen izbor sauvignonov. Drugič: modra frankinja iz Mačkovcev je bila pojem, po rodu sem namreč Prekmurka, sodeč po pokušnji v kleti je še vedno. Tretjič: strokovno v sproščenem vzdušju.
Info: www.marof.eu | E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript | Nepozabni večeri iz preteklih let