REVIJA VINO

Bajsi bo, je sporočil Aleš, ko je v tiskarni izvedel, kaj v milimetrih pomeni 272 strani knjižice, katere eden od očetov je postal, ko se je pred meseci odločil, da jo bo založil. Zdaj ga imamo, bajsija. En frrrrrrr od zadnje do sprednje strani vsakomur pove, da je tudi v Sloveniji vino čisto resen posel in da vinarjev ni samo za ščepec.

Dejstva
Medvrstičnega branja vinskega vodiča smo se lotili, da bi iz množice podatkov pogled na naš vinski trg kolikor toliko sistematizirali. Žal se je hitro pokazalo, da pravzaprav ne vemo, na kaj se rezultati dejansko nanašajo. Ne vemo namreč, kakšen in kolikšen vzorec slovenskega vinskega trga je zajet v vodiču, poleg tega pa precej vinarjev vodiču v objavo ni dalo vseh zahtevanih podatkov. Predvsem smo pogrešali manjkajoče količinske opredelitve posameznih predstavljenih vin. Tako je v naših zaključkih tisoč litrov enega vina po teži podatka izenačeno z milijonom litrov nekega drugega vina. Želen pogled na naš vinski trg se je zato spremenil v malo drugačen pogled na vinski vodič, ali če hočete, v našo interpretacijo avtorjevega pogleda na slovenska vina. Prav tako bi bilo zaključke, povezane s cenami, primerneje iskati na podlagi točnih cen, in ne cenovnih razredov različnih širin.

Huda kri
Seveda je bilo potem, ko je bajsi z imenom Vinski vodič Slovenija 2008 ugledal luč sveta, precej hude krvi. Da bi ga moralo pripraviti več strokovnjakov in ne le en avtor, se je slišalo, in še bi se našlo podobnih pripomb. Vse to je lahko res, a po drugi strani: nihče nikomur doslej ni branil narediti vodiča po drugačnih kriterijih. In na koncu bodo svoje tako ali tako povedali kupci vodiča in vina.
Kakor koli obračamo, zdaj ga imamo. Za tiste, ki si vzamejo čas in poleg zvezdic pogledajo recimo še večjezično legendo na notranji strani zadnje platnice, nudi tudi precej informacij. V uvodnem delu prav tako. Med drugim tudi to, da so vina s »samo« tremi zvezdicami kljub vsemu po avtorjevih merilih dobra in jih »brez zadržkov priporoči«. Seveda ostaja potem še vedno odprto vprašanje, ali je vino, ki se nekomu zdi dobro, nemara celo odlično, všeč tudi vam. To velja, tudi če vino ocenjuje kdo drug, ne le Robert Gorjak. In torej, glej ga, vraga, tudi če ga ocenjuje komisija strokovnjakov. Ne marate rdečih vin z izraženo kislino? Potem vam pač terani in refoški verjetno ne bodo všeč, pa tudi če se ponašajo s to ali ono medaljo. In nič ni narobe ne z vami (za vaš denar gre) in ne z vinom. Se razumemo?

Skriti zaključki
Kar je v vodiču zapisano, vam je seveda na voljo v branje, poskušanje in modrovanje, mi pa smo iz množice podatkov poskusili potegniti še nekaj skritih zaključkov. V glavnem se je pokazalo, da velikih presenečenj pogled na slovensko vinsko sceno skozi ta vinski vodič ne prinaša. Nekaj zanimivosti pa vseeno, čeprav gre za potrjevanje splošnih mnenj.
Da Primorska na tej sceni prednjači, je menda nedvomno. Tudi pol vodiča je njenega. Zakaj je tako, tu ne bomo razglabljali, vinarji se lahko to vprašajo tudi sami. Je pa zanimivo nekaj drugega. Delež odličnih vin (vodičeve 4 zvezdice ali več) med vsemi vini vsake dežele ni v Posavju ali Podravju nič bistveno manjši kot na Primorskem. Se pa menda primorska vina dražje prodajajo. No, tudi to glede na vodič ne drži povsem. Odlično ocenjena vina iz Posavja so dražja od odličnih primorskih, vsaj dokler ne vzamemo pod lupo samo suhih vin. Potem se deželi približno izenačita, a upoštevajoč tudi podatek, da Posavje v tem primeru predstavljajo samo tri odlična suha vina, Primorsko pa 58. Podravje je v vsakem primeru cenejše.

Je boljše dražje?
Naše medvrstično branje vodiča je potrdilo povezavo med ceno vina in oceno kakovosti. Preprosto povedano: boljša vina so tudi dražja, ali če malo špekuliramo, trg deluje. To seveda ni povsem trdno pravilo in enako dobra vina nimajo tudi enake cene, kar je menda razumljivo. Ravno ta ohlapnost povezave dopušča avtorju vodiča tudi izbor vin, ki jih označuje kot dober nakup, vendar je po drugi strani to morda precej ranljiv del vodiča. Pivci se poleg različnih okusov pač zanesljivo ločimo tudi po tem, koliko smo pripravljeni odšteti za neko vino, kdaj je cena za nas sprejemljiva in že malenkostna sprememba v kriteriju, kaj je pri neki kakovosti dober nakup, lahko sliko v vodiču precej spremeni. Po drugi strani pa ta kriterij skuša izključiti ostale dejavnike, ki na ceno vina zanesljivo ne vplivajo prav marginalno: etiketa, uveljavljenost blagovne znamke …

Vse ni dobro
Zagotovo gre vinskemu vodiču pohvala tudi v primerjavi s precejšnjim številom knjig, namenjenih vinski tematiki, ki so izšle zadnja leta in so jim skupne občasna vsebinska, še bolj pa fotografska (tega vidika v vinskem vodiču sicer ni) in oblikovalska podpovprečnost. Posebno tu navzdol izstopajo fotomonografije primorskih vinorodnih pokrajin italijanskega avtorja, v katerih s pogosto banalnimi fotografijami na trenutke že kar smeši pridelovalce in dežele, predstavljene v njih. In vse to je med vinarji pogosto sprejeto po načelu »bolje slabo kot nič«. Pa je temu res tako? /N. K./

Da boli glava
Če smo se prej dotaknili odličnih vin, je treba omeniti še nekaj (in bo verjetno treba še mnogokrat ponoviti, kar smo že v drugi zvezi zapisali tudi v naši reviji) – na trgu se še vedno pojavlja preveč slabih vin. Ne gre za vina, ki bi jim kaj očitali na podlagi ortodoksnih pravil ali premajhno všečnost. Preprosto se pojavljajo vina, in teh ni malo, z bolj ali manj očitnimi napakami (oksidacija, cik, bekser ...). Tega podatka v vodiču sicer ni, a dokopali smo se do njega – Robert Gorjak je zaradi napak ali izrazito slabe kakovosti moral izločiti 39 vin. Precej zagotovo lahko domnevamo, da bodo ali pa so na trgu na voljo tudi ta vina.

Šele začetek
Med odličnimi in boljšimi vini prevladujejo vina srednjega telesa; manj je krepkih, lahkih pa je le za vzorec. Drugače: če ste pristaš lahkih vin, se boste morali precej potruditi, da se med njimi dokopljete do odličnih pridelkov. A vodič je pravzaprav zasnovan tako, da tudi tako in še katero iskanje kar najbolj olajša.
Za zaključek še tole. Med odlično in bolje ocenjenimi vini je največ vin letnika 2006, potem njihovo število proti starejšim letnikom precej enakomerno pada. A med 13 vini, ocenjenimi z najvišjo oceno 5 zvezdic (izjemna vina), je samo eno vino tega zadnjega, po mnenju marsikoga izjemnega letnika 2006. Upajmo, da ta vina šele prihajajo. V vodiču 2009? Upajmo tudi to!

Vinski vodič lahko naročite TUKAJ

< Nazaj		Naprej >

[ Nazaj ]