|
|
|
Besedilo: Walter Cusmich, foto: Marijan Močivnik, objavljeno: Revija Vino, št. 1 2006
|
Vinska kultura postaja v zadnjih letih čedalje bolj moderna. Zato ne preseneča, da je na voljo vse več literature in drugih publikacij, ki se ukvarjajo z njo. Tako lahko ugotovimo, kako se ljudje močno trudijo, da bi pridobili bolj ali manj obsežno znanje o vinu. In seveda o vsem, kar sodi zraven. Na žalost je ta tekma postala sredstvo, kako ljudem pokazati napačen glavni namen ali pa jim dajati vtis, da o vinu vendarle nekaj vemo.
Ko govorimo o užitku, ne smemo pozabiti, da poznavanje ne pomeni vedno tudi znanja. V Italiji denimo lahko postanete somelje že po treh kratkih in postopno organiziranih tečajih, kar pomeni, da naj bi postali strokovnjak, ki lahko drugim razlaga, kaj vino sploh je. Zato si zastavimo naslednje vprašanje: Ali lahko postanemo seksualni izvedenci zgolj po treh tečajih kamasutre? Današnje abstraktno popačeno znanje o vinu vodi le do nepomembnih pogovorov. Vino je (tako kot seks in hrana) v naše mišljenje zakoreninjeno s pravili in ocenami, ki jih je določila kemija, in z abstraktno teorijo čutnosti, ki temelji na predpostavkah in ne zrcali prave osebnosti vina. Tako je užitek vina enak, pričakovan in predvidljiv. Z eno besedo — brezčuten!
Človek lahko pije vino, ne da bi zraven jedel,
in nasprotno. Amen!
Seveda je vino za nekatere katoliške abstinente čisti liturgični element, za nekatere ortodoksne žide pa tisto, kar kelih določa le za praznike. Zame in za mnoge druge pa vino na srečo lahko pomeni veselje, iracionalnost in življenje brez pravil. Pri nas gre za majhen božji helenski spomenik, ki ga človek konkretno zazna v svojem telesu.
Današnjim vrstam vina je prepogosto določeno, da sovpadajo le s posebnimi jedmi zaradi predpisanih kemijskih in obrednih pravil. Prepogosto je to vino zaprto v znana enološko-gastronomska druženja.
Rad bi poudaril še to, da vino ne bi smelo biti sredstvo za dokazovanje znanja ali kulturnega prilagajanja in da je pravi cilj vina svobodno avtentično zaznavanje. Gastronomska nečistost je, tako kot je običajno pri vseh kršitvah, bolj čarobna in spletkarska. Vino ni navadna pijača, prav tako pa ni neko zemeljsko poveličevanje duše. Ni nadomestljivo, prav tako pa naloga vina ni, da bi koga navdušilo, čeprav gre tu le za človeka ali jed. Vino ni zato, da bi razmastilo usta ali očistilo nebo kot sesalnik stanovanje in celo razkužilo dlesni.
Milijoni člankov v tako imenovanih strokovnih kuharskih časopisih podcenjujoče govorijo o vinu kot o ustni vodici. Vino ni podlaga za hrano, prav tako hrane ne presega, ne glede na to, za kakšno jed gre. Človek lahko pije vino, ne da bi zraven jedel, in nasprotno. Amen!
»Vino je za ljudi največja vrednost,« je nekoč izjavil Hemingway. Ta misel uči vse, ki živimo v vinogradniškem svetu, kako pomembno je, da vino osvobodimo verig, skovanih iz banalnosti.
Prav tako je pomembno, da vino osvobodimo prepričanj, ki izhajajo iz napačnih meril, prav tako tudi geografskih interesov, nesmiselnih klasifikacij in končno tudi tako imenovane logike trga. Torej, lotimo se vina in spregovorimo o njem brez predsodkov.
Razmislite o naslednjem:
- Vinska trta ne pripada nikomur, raste povsod, razen v puščavi in tundri, in tako rekoč nima državljanstva.
- Med »prikritim« preskušanjem vina noben človek na svetu ni zmožen razločiti belega vina od rdečega le na podlagi vonja in okusa. Že dvajset let se zabavam, ko tako preizkušam vinogradnike in druge ljudi. To ne velja le za tiste, ki so alergični na eno od stotih, če ne tisočih sestavin v grozdju.
- Vino je lahko le dobro ali slabo narejeno.
Te na videz nepomembne trditve lahko postanejo dobra osnova za spodbijanje zapletenih in izumetničenih razmišljanj, ki so nastala ob vinu. Dobro bi bilo že na začetku odkriti, da obstajajo vina, ki se izkazujejo kot skrajno dobra, izenačena, brez motečega delovanja na naše čute, torej so popolna, vendar so ne nazadnje na žalost vsa enaka. Napredek bi bil že, če bi vedeli, da obstaja mnogo steklenic, ki izvirajo iz neverjetnih okolij in vsebujejo edinstvene okuse, ki nam podarjajo obarvane in izvirne občutke ter izhajajo iz nekega območja. Vinske steklenice, na katere še ni vplivalo sodobno vinogradništvo, ti podarijo veselje odkrivanja.
Nasmeh in kozarec dobrega vina sta lahko najpomembnejša v življenju ..., če odmislimo krvavice!
Malabar, Trst: Nekaj podatkov lahko najdete TUKAJ
|
|
|