Nato so se lotili pomanjkljivosti, napak in bolezni vina in jih seveda odkrivali v vzorcih, se razgovorili o napaki zamaška, s katero se gostinci najpogosteje srečujejo pri svojem delu, povezali način pridelave belega, rdečega in rose vina z osnovnimi značilnostmi teh vin, se seznanili z klasično šampanjsko metodo, da bi potem tečajniki sami pred pozornimi očmi svojih sodelavcev pravilno odprli penino, ti pa so jih opozarjali na morebitne napake pri »šampanjskem protokolu«.

Ker so predstavitev, odpiranje in postrežba običajnega vina njihovo vsakdanje opravilo, je bila dovolj krajša ponovitev, kako predstaviti gostu vino, da ga ne bomo po nepotrebnem utrujali ali motili v prijetni družbi, zato pa so s toliko večjim zanimanjem sodelovali pri odpiranju in postrežbi arhivskega vina. Seveda se je bilo treba pred tem pogovoriti, kaj sploh šteje za arhivsko vino in kako ravnati z njim. Ker je za kaj več zmanjkalo časa, so se udeleženci še na kratko seznanili z osnovami spajanja hrane in vina, saj je treba tem someljejskim veščinam nameniti vsaj nekaj delavniških ur s pokušanjem jedi in različnih vin k vsaki in tako poiskati najprimernejšo kombinacijo, kar bo ena od vsebin nadaljevalnega tečaja. Tudi uvodni, ki so ga udeleženci sami zelo pohvalili, je bil predvsem delavniški, vmes pa so tečajniki reševali različne naloge in tako sproti preverjali in utrjevali svoje znanje, za morebitno ponavljanje pa jim bo v pomoč brošura z vsebino delavnice.