Družinska gostilna s prenočišči Vovko na Ratežu, nekaj kilometrov vstran od Otočca ob Krki, slovi po jedeh z žara na oglje, morskih rib pa ne strežejo. Razen izjemoma, kot tisto predzadnjo marčno sredo, ko se je zagnani naslednik Rok odločil v goste povabiti Ireno Fonda z njenimi piranskimi brancini, ona pa je s seboj pripeljala kuharja Orlanda Bortolamija iz restavracije Mediterraneo, Tamai pri Pordenonu, kot že nekajkrat ob podobnih priložnostih. Vina Sutor iz Podrage v Vipavski dolini so, kot se spodobi, dopolnila z užitki prepojen večer za kakih šestdeset gostov.
 Do sodelovanja med Ireno in Orlandom je prišlo bolj po naključju in dokler maestro ni spoznal piranskega brancina, v svoji kuhinji z gojenimi ribami ni hotel imeti opravka. Potem se je obrnilo in zdaj ne uporablja nobenih drugih. Razlog boste morda našli tudi v intervjuju z Ireno Fonda v reviji Vino, junij 2009, strani 36 do 45. Ker se kakovost sveže ribe najlaže prepozna, kadar je surova, smo začeli s tatarjem in sashimijem iz piranskega brancina, potem ko smo hlastno pospravili pozdrav iz kuhinje – klapavice Fonda v omaki. Bili smo nato poučeni, da se zgornji, hrbtni file brancina za tatarja ali karpačo reže drugače (poševno od glave proti repu) kot za sashimi (tudi poševno, a od repnega dela proti glavi), kar je Irena novinarskemu omizju tudi nazorno pokazala. Predpogoj je seveda kot britev oster nož, okušanje različno narezanega fileja pa je pokazalo jasno razliko: okus sashimija je polnejši in daljši, po vinsko bi rekli bolj kompleksen. Večer se je seveda nadaljeval v znamenju piranskega brancina, tokrat pečenega v piranski soli, ki je zaplaval v Orlandovo mojstrovino, preprosto in prefinjeno kremno juho iz zelenih bučk, in Sutorjev chardonnay 2007. Ker smo uvodoma začeli s Primoževo novostjo, zelenom 2009 z blagovno znamko Burja. Že kar dobro razvajeni z različnimi načini priprave piranskih brancinov (kot zvitek v ohrovtovem listu in dimljen v rižoti iz riža Acquerello, ki je leto dni sušen in zato drugače škrobnat), smo za nameček dobili še piranskega brancina, dušenega v lastni esenci, in s kaprami iz Pantellerie, ki je otoček med Sicilijo in Tunizijo in med drugim slovi prav po tej delikatesi. Razumljivo, samo sladica ni bila brancinova, pač pa tiramisu na Orlandov način, bela zvrst Burja in Pinot noir, obakrat 2007, pa sta prej in potem potolažila tudi še tako zahtevne. Najbolj vztrajni smo potem čakali do polnoči, da bi Ireni nazdravili za rojstni dan, in sploh nismo mogli kar takoj oditi, ker je Rok potegnil še nekaj domačih in rokovskih na harmoniki. Ko bo v Ratežu naslednjič kaj podobnega, bo najavljeno na tej spletni strani. Na fotografiji (z leve): Orlando Bortolami, Irena Fonda, Rok in Manca Vovko, Primož Lavrenčič /Besedilo in foto: Jože Rozman/
---------------------------------------------------------------------------------------
Opišite dogajanje, sporočite ali dodajte svoje mnenje:
---------------------------------------------------------------------------------------
|
Zapisano 
