REVIJA VINO

Če imamo to srečo, da živimo v vinorodnem okolišu, lahko uživamo v vinu znotraj njegovih meja. Vendar pa dandanes uživanje v vinu ne pomeni več le pitja tistega, kar je pridelano blizu doma. Svet vina je postal ogromen. Ker pa radovednost ljubiteljev vin raste tudi preko njihovih političnih meja, postaja svet vina vse manjši. V tem sodobnem okolju imajo velike regije in države prednost pri širšem trženju svojih vin posebno takrat, ko gre za velike ciljne skupine. Vendar pa so manjše regije in države v boljšem položaju, če gre za vzbujanje zanimanja in strasti do vin. Taki prostori, med katere spadajo tudi tri vinorodne dežele Slovenije, lahko vzbudijo zanimanje ne le za sama vina kot tržno nišo v specializiranih trgovinah z vinom ali pri ponudbi gostinskih storitev na visoki ravni, ampak tudi za druge ekonomske dejavnosti v tem območju, predvsem gastronomijo in turizem. Da bi pripomogel k temu, sem bil naprošen, da prispevam stalni podlistek v reviji Vino, ki bi se loteval manjših in manj opevanih vinorodnih regij in držav, pa tudi drugih tem.

David Furer svoje strasti do vina ni odkril v rodni Kaliforniji, ampak leta 1991 na potovanju v Angliji, ki je sedaj njegova druga domovina. Je avtor knjige Wine Places (Mitchell Beazley, 2005), napisal je prispevke za letni vodič Wine Report (Dorling Kindersley) in knjigi Hugh Johnson's Pocket Wine Book in Which? Wine Guide; piše tudi za številne revije po vsem svetu. Kot predavatelj o vinu gostuje na univerzah v Chicagu, Oxfordu in Cambridgeu, na Volkshochschulen v Nemčiji ter na inštitutu California's Professional Culinary Institute. Ima naziva Certified Wine Educator (vinski predavatelj z licenco; op. prev.) in Advanced Sommelier (somelje višje stopnje; op. prev.).

Nepoznano, a odlično

Med Francijo, Belgijo in Nemčijo kot ugnezdeno leži eno najbolj nepoznanih, vendar odličnih vinorodnih območij. Kletarjenje v Luksemburgu sega daleč v čas Rimljanov. Okroglih 1250 hektarjev luksemburških vinogradov, ki so obrnjeni proti Nemčiji, se razprostira na dolžini 42 km (dolžina slovenske obale) ob bregu umirjene reke Moselle. Neprepustna, rožnata, dolomitska apnenčasta zemlja je podlaga trtam na severu, medtem ko bolj prepustni vinogradi z lapornato zemljo dajejo svoj pečat vinom na jugu. Ti so v glavnem obrnjeni proti jugu ali jugovzhodu, da kar najbolje izkoristijo tisto malo sonca, ki se prebije do grozdja v tem severnem podnebju.

Vrhunski
pridelovalci vina

Mme Aly Duhr & Fils/Chateau Pauqué
Alice Hartmann
Gales
Clos des Rochers

Izvrsten hotel

Hotel Saint-Nicolas
Esplanade 21
5533 Remich
+352 26663
www.saint-nicolas.lu,
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript

Družinski hotel s štirimi zvezdicami na bregu reke Moselle z vsem udobjem in prijaznostjo osebja, ki si ju lahko nekdo zaželi. Imajo tudi dobro restavracijo.

Izvrstni restavraciji

Lea Linster
17 route Luxembourg
Frisange
+352 23 66 84 11
Letzebuerger Kaschthaus
4 route Bettembourg
Hellange
+352 51 65 73
www.lealinster.lu,
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript

Slavna kuharska mojstrica in avtorica iz Luksemburga ima dve restavraciji, zelo blizu druga drugi. Restavracija, ki nosi njeno ime, se lahko pohvali z Michelinovimi zvezdicami in je shajališče ljudi, ki krojijo tamkajšnje gastronomsko dogajanje. V drugi restavraciji, ki je opremljena v bolj rustikalnem slogu, vam postrežejo s skrbno in domiselno pripravljenimi tradicionalnimi jedmi.

Kot ljudje

Ta vina so podobna ljudem, ki jih pridelujejo – so diskretna, morda celo malo odmaknjena, če jih primerjamo s tistimi, ki jih pridelajo njihovi večji vinogradniški sosedje. Stara kmečka sorta elbling, ki dobro obrodi in je enostavna za gojenje, je k sreči v zatonu. Najprej jo je zamenjal rizvanec (v Nemčiji znan pod imenom Müller-Thurgau), nato so ga začele izpodrivati nekatere najboljše sorte belega grozdja na svetu. Prevlada belih sort nad rdečimi spominja na Alzacijo, vendar gre tu za hladnejše in bolj homogeno vinorodno območje.

Presenečajo traminci in penine

Večje povpraševanje po rdečem vinu in sprememba podnebja sta povzročila intenzivnejše sajenje modrega pinota, ki se je s prvotnih 1,5 hektarja leta 1982 razširil na današnjih 80 hektarjev. Beli dragulj Burgundije, chardonnay, je v vzponu tako pri pridelavi namiznih vin kot tudi penin. Vendar pa sajenje in kakovost sort auxerrois, sivega in belega pinota ter izredno uspešnega rizlinga, ki se vse pojavljajo kot mirna in peneča se vina, močno prekašajo prejšnji dve sorti. Aromatični in cvetlično dišeči traminci so eno od največjih presenečenj Luksemburga, tako v vlogi aperitiva kot dodatek k jedem. Na koncu druge svetovne vojne je bil Luksemburg del kolesja nemške pridelave sekta, ki je zrasla na odločitvi Francozov, da pri pridelovanju svoje slavne pijače namesto svojega grozdja uporabijo luksemburško. Danes so luksemburška vina crémants in mousseux (oznaka za vsa francoska peneča se vina, ki niso iz pokrajine Šampanja; op. prev.) med najboljšimi svetovnimi peninami srednjega cenovnega razreda.

Veliki in mali

S 60 odstotki celotne luksemburške pridelave prednjači vinska hiša Domaines de Vinsmoselle, ki združuje šest zadrug in je bila ustanovljena leta 1966. Podjetji Fédération des Producteurs-Négociants in Organisation Professionnelle des Vignerons Indépendants si delita preostanek. Kakovost, pa naj bo dobra, slaba ali povprečna, je opazna na vseh ravneh, v pridelavi vrhunskih vin pa ne prevladuje nobeno od teh treh podjetij.
Na čelu z enologom in pridelovalcem vina Abijem Duhrom se je leta 1988 skupina sedmih kleti pod imenom Domaine & Tradition povezala z namenom, da bi zvišali merila kakovosti in skupaj predstavljali svoja vina na trgu. Danes D&T predstavlja levji delež luksemburških vrhunskih vin. Večina vin iz Luksemburga se proda na domačem trgu, pridelovalci kot so Bernard-Massard in različne blagovne znamke podjetja Vinsmoselle, pa so prisotni tudi na tujih trgih. Vina iz kleti Cep d’Or, Gales in Schumacher-Knepper so vedno bolj prisotna tudi v drugih državah, ne samo v Belgiji, ki je bila dolgo glavni trg za prodajo vin iz Luksemburga. Inštitut Viti-Vinicole (IVV) iz mesta Remich je glavni organ vinarstva v Luksemburgu, njegova vloga pa je posredovanje informacij pridelovalcem vina in kletarjem ter hkrati zagotavljati, da se pri pridelavi vina upošteva predpisana raven kakovosti.
Poleg muhavosti matere narave se morajo pridelovalci vin iz Luksemburga boriti še s posli, povezanimi z naraščajočimi stroški. Nekateri so prodali svoje vinograde, da bi lahko vlagali v izboljšavo proizvodnje in s tem povečali svoj dohodek. Razvoj pa je ogrožen tudi zato, ker se otroci pridelovalcev raje kot za poklic svojih staršev odločajo za fizično manj naporna pisarniška dela.

Pot pod noge

Majski sejem Foire Internationale du Luxembourg in decembrski sejem Knuedler na trgu Place Guillaume sta dve najboljši priložnosti za pokušino široke palete vin luksemburških pridelovalcev na velikem razstavnem prostoru. Nič od tega pa ne more odtehtati romanja v ta prijetni in enoviti vinorodni okoliš. Če vas to zanima in želite več informacij o vinih iz Luksemburga, lahko obiščete zelo izčrpno spletno stran v angleškem in francoskem jeziku: www.vins-cremants.lu.

< Nazaj		Naprej >

[ Nazaj ]