Vsako leto v začetku aprila Bordeaux za teden dni postane središče vinskega sveta. Bordojski vinarji, povezani v različna združenja, dajo na pokušino zadnji letnik. Ne gre za sejem, ne gre za ocenjevanje, gre za prerez letnika oz. degustacije en primeur. So na različnih koncih Bordeauxa, razdalje med njimi pa niso majhne. Kdor želi poskusiti vsa pomembnejša vina, potrebuje avtomobil in vsaj pet dni časa.
VremeBele sorte (sauvignon in sémillon) so primerno dozorele. Sladkorji so bili zmerno visoki, aromatičnost dobro izražena, sadni karakter kompleksen. Pri degustaciji belih vin z območij Pessac-Léognan in Graves se je to potrdilo. Tako uravnoteženih, aromatično izraženih belih vin od 1999, odkar spremljam letnike v Bordeauxu, ne pomnim. Tudi rdeča so sprva kazala odlično: koncentracija fenolov in njihova zrelost, razmerje med sladkorjem in kislino je bilo skorajda na ravni letnika 2005, teden dni pred trgatvijo pa je nastopilo 10-dnevno deževje. Padlo je od 100 do 150 mm padavin. Za primerjavo: desetletno povprečje padavin v Bordeauxu je 755 mm letno. Bela so bila na srečo pod streho, pri rdečih pa se je vse postavilo na glavo. S trgatvijo je bilo treba pohiteti. Večina cabernetov je dozorela ob koncu septembra, ki je bil hvala bogu topel. Tisti, ki niso, so bili na začetku oktobra pod stalnim udarom občasnih padavin. Kasno trgan cabernet sauvignon je običajno recept za odličnega bordojca, kar vsekakor ne drži za letnik 2006.
V takih razmerah so jo dobro odnesli tisti, ki imajo vse ali vsaj del spodaj naštetega: odličen terroir (zelo pomembna je bila dobra lega); dovolj denarja (za zelena dela, za selekcijo grozdja v vinogradu; leto 2005 je bilo zelo enostavno, narava je vse opravila sama); zgodnejše sorte (merlot, sauvignon, sémillon; v letu 2006 je bil zelo uspešen tudi petit verdot, medtem ko je bil cabernet franc največji revež in na levem bregu ga skoraj nihče ni uvrstil v zvrst za prvo vino).
Zmagovalci
Na desnem bregu jo je dobro odnesel Pomerol. Pretežno ilovnata zemlja je omogočila zgodnejše zorenje kot v sosednjem, pretežno apnenčastem St-Émilionu, ki je dosti bolj neenakomeren glede kakovosti. Večina poznavalcev stavi tudi na Fronsac.
Na levem bregu je med eminentnimi porekli (St-Estèphe, Pauillac, St-Julien, Margaux) najmanj uspešen Margaux. Palmer in Ch. Margaux sta še vedno odlična, potem se hitro spuščamo. St-Julien, ki ima največ klasificiranih châteaujev, je najbolj konsistenten.
Sauternes niha v kakovosti kot že dolgo ne. Spurrier je namignil, da bi še pred desetimi leti v takem letniku marsikdo sploh ne pridelal Sauternesa. So manj koncentrirani kot sicer, a zelo čisti, brez žlahtne plesni.
Za dober letnik
Znanstveni inštitut za trto in vino v Bordeauxu ugotavlja, da je za dobro rdeče vino odločilnih pet dejavnikov:
- zgodnje in hitro cvetenje, ki omogoči enakomerno zorenje;
- zgodnji primanjkljaj vode, ki omeji velikost jagod in s tem omogoči zgodnjo koncentracijo taninov;
- zaustavitev rasti poganjkov pred začetkom barvanja jagod;
- zmerna suša in vročina v dobi zorenja s primernim primanjkljajem vode (ne prevelikim), kar omogoča pridelavo sladkorja, barvil in aromatičnih snovi;
- zmerno vreme z rahlimi padavinami med trgatvijo, ki omogoča dozorelost tudi na legah, ki najpozneje dozorijo, ne da bi tvegali gnilobo.
|
Vino letnika je zame brez dvoma Latour, takoj za njim Lafite (oba Pauillac) ter Haut-Brion (Graves; belo in rdeče). Na desnem bregu mu delata konkurenco Le Pin in Vieux-Château-Certan (oba Pomerol). Izjemen je D'Yquem (Sauternes; denar in terroir), Domaine de Chevalier (Pessac-Léognan; belo) je čudovito natančen in poln. Parker pravi, da je 2006 boljši, kot se je pričakovalo, izpostavlja pa bela vina. Decanterjevi kritiki Steven Spurrier, James Lawther in Beverly Blanning so bili kar radodarni. Pet zvezdic je dobilo 22 vin. Najvišja ocena Jancis Robinson je 19 točk od 20 za D'Yquem, 18,5 točk so prejeli Lafite, Latour, Vieux-Château-Certan, med belimi pa Haut-Brion, Laville-Haut-Brion ter Pavillon Blanc (belo iz Ch. Margauxa).
Spet se je pokazalo, da se je dobro držati znanih imen in eminentnejših porekel. Vina bolj generičnih porekel, kot je Bordeaux, pa tudi mnoga s poreklom Médoc, Haut-Médoc in St-Émilion so skromna.
CeneLetnik 2006 ne dosega monumentalnega 2005. Primerljiv je z 2004, ki po zelo dragem 2005 postaja vse priljubljenejši. Po mnenju mnogih je boljši od 2004, čeprav je očitno boljši le Pomerol. Zgodba bo zaključena, ko bodo znane cene za letnik 2006. Napovedi kažejo, da bodo nekje med 2005 in 2004. Drago torej! Za letnik 2005 so kupci porabili obilico denarja in za 2006 ga ni ostalo veliko. A ne glede na cene, letnik bo dolgoživ in dobra vina se bodo lepo starala.
|
Arhiv zapisano 
