|
|
Spodaj napovedanim dogodkom lahko dopolnite informacije ali objavite svoje komentarje, mnenja, vtise. Vabljeni!
Objavljeni komentarji izražajo stališča njihovih avtorjev in ne nujno tudi revije Vino. Za vsebino komentarjev revija Vino ne odgovarja, pridržujemo pa si pravico, da žaljive ali drugače neprimerne komentarje odstranimo.
|
|
Pršut, šalam in vina od Belice plus Bratovževe mojstrovine za imeniten večer |
| Natisni |
|
Ljubljana, restavracija JB | petek, 26. februar 2010, 19.00
Začeli smo, kajpada, s pršutom, sušenim in zorjenim dve leti in dva meseca. Bil je zapeljivo sočen in slasten. Zlatko Mavrič, mnogim bolj znan kot Belica iz Medane, jih pripravlja sam. Mojstrsko, tako kot druge suhe mesnine. Rezala sta ga izmenoma, ko nas je dobrih petdeset še stalo z uvodnimi kozarci rebule 2008 v roki, Janez Bratovž in Zlatko. Torej je jasno, da smo bili tistega večera, 26. februarja 2010, na pojedini v ljubljanski restavraciji JB potem postreženi z Bratovževimi skušnjavami in vini Belica, za kar je, kot po navadi, organizacijsko poskrbela someljejka Mira Šemić.
 Ko se je Janez ločil od pršuta in stopil v kuhinjo, je bil to znak, da sedemo za mize. Bratovževe jedi se sezonsko spreminjajo, in tudi tokrat je presenetil z nekaj novostmi. Tunini »špageti« s tehtno odmerjenimi dodatki (avokado, vasabi, pečeni riževi rezanci) so več kot navdušili, prav tako ocvrta trilja na repinih cimah z limetinim zrakom, kot sneg bele tapiokine biserčke s črnim in rdečim kaviarjem pa smo pojedli že skoraj z očmi. Ocvrta brstični ohrovt in riž z zelenim čajem sta bile neke vrste presečnik (sorbet), da je potem lahko prevzel glavno vlogo vakumiran in na 62 stopinjah Celzija dvajset ur kuhan goveji rep z izborno omako in zeljnimi krpicami. Sladica je bila spet poglavje zase: hruškov sladoled z roquefortom, muškatno bučo in južnim sadjem ter hrustljavim čokoladnim pajčolanom, katerega sestava in izdelava sta tako zapleteni, da to sploh ni kar nekaj in mimogrede, kot je pojasnil mojster sam. Ob tem razkošju okusov so si od začetka sledili rebula, sauvignonasse in sivi pinot, vsi 2008, pa Izbrano belo 2000, ob glasbenem predahu Izbrano rdeče 2004, za glavno jed je bilo leto starejše Izbrano rdeče, za ne preveč sladko zadnje dejanje pa merlot 2008. Ne sladek, ampak suh, za someljejsko pravovernost drzen izbor, a prav zato izziv, da kdaj pa kdaj krenemo tudi po neuhojenih poteh. Če smo že začeli z rebulo, naj z njo tudi končamo, si je zamislil Zlatko, seveda ob njegovem šalamu. Za vsako mizo po enega in tako dobri, da se jih ni nihče branil. Kot tudi vin ne. Imajo značilen skupni imenovalec: niso pretežka, preobložena in zahtevna, ampak željno pitna in sveža, tudi starejši letniki, pa kljub temu polna in kompleksna. Ni tako enostavno združiti teh lastnosti. Kaže preveriti.
Kmalu se ponuja nova priložnost. Vino in turizem Belica 1898 (po svetlolasem predniku) se širi v bližnje Šmartno, kjer 26. marca odpirajo starodavno in prenovljeno hišo Marica z vinskim barom in sobami. Rodbina Mavrič, z Zlatkom na čelu, soprogo Meri in bratom Cvetanom z družino, pač ne odneha. /Besedilo in foto: Jože Rozman/
---------------------------------------------------------------------------------------
Opišite dogajanje, sporočite ali dodajte svoje mnenje:
--------------------------------------------------------------------------------------
|
|
Zapisano 
