BJANA
15. nepozabni vinski večer pri Bjani v Goriških brdih
Po teoriji – praksa. Miran Sirk je v intervjuju objavljenem v zadnji številki revije Vino razložil, da je narediti penino dosti več, kot vinu samo dodati mehurčke in steklenico par let hraniti v hladni kleti. Preučiti je treba originale – šampanjce iz istoimenske pokrajine v Franciji, prebrati veliko literature ... VEČ
VIPAVSKA - barve, vonji, okusi
Vipavska - barve, vonji, okusi
• Monografija o Vipavski dolini
• 230 mm x
285 mm
• več kot 240 strani
• več kot 250 izjemnih, fotografij
• slovensko, angleško, italijansko
• v prednaročilu ceneje
Več informacij dobite TUKAJ.
Domov
|
|
Spodaj napovedanim dogodkom lahko dopolnite informacije ali objavite svoje komentarje, mnenja, vtise. Vabljeni!
Objavljeni komentarji izražajo stališča njihovih avtorjev in ne nujno tudi revije Vino. Za vsebino komentarjev revija Vino ne odgovarja, pridržujemo pa si pravico, da žaljive ali drugače neprimerne komentarje odstranimo.
|
|
Vitovska iz kleti Vinakras od otroka do zrele dame |
| Natisni |
|
Kaj zmore vitovska, ki ji poznavalci pripisujejo samoniklost na kraških in vipavskih tleh, je želela povedati 72. slovenska vinska zgodba, ki jih leto za letom v Cankarjevem domu v Ljubljani organizira Vinska družba Slovenije in njen direktor Dušan Brejc. Za oktobrsko, zgodila se je na drugi torek, je v goste pripeljal enologa iz kleti Vinakras Boštjana Zidarja, ki je s seboj prinesel pet vzorcev vitovske, za podporo pa so bili slastni grižljaji Matjaža Lindiča iz sežanske restavracije Apetit. Kakih petdeset obiskovalcev je bilo z vsem skupaj več kot zadovoljnih.
 Vitovsko je v svoji Vinoreji (1844), prvi vinogradniški knjigi v slovenščini, opisal podnanoški župnik Matija Vertovec, omenjajo pa jo že starejši viri. Naj bi bila križanec med malvazijo in glero (po trti in grozdju spominja na ti dve sorti), kar pa (še) ni potrjeno, tako kot tudi njeno točno poreklo ne, čeprav jo poznajo in že stoletja kot dobro rodno sorto negujejo na naši in italijanski strani Krasa ter v Vipavski dolini. Tam je kraj Vitovlje, od koder naj bi po mnenju nekaterih tudi izvirala, drugi bi želeli njen izvor pomakniti bliže Devinskemu gradu, kjer so domovali vitezi, po katerih naj bi dobila ime. Zanimive so tudi njene sopomenke: grganja, pogosto vitovska grganja, organca, grganka, malvazija s piko, in celo beli refošk. Tak je bil krajši ampelografski uvod v izvedbi Boštjana Zidarja, da bi lahko sledilo nadaljevanje. Najprej s sladkim moštom vitovske in kostanjevim namazom na popečenem kruhu. Preverjena kombinacija ni zgrešila, tako kot tudi naslednje ne. Potem je stopilo v kozarce mlado vino, torej 2009, ki se je rahlo dotaknilo barika, zato je kuharski mojster skuto z oljčnim oljem prefinjeno začinil s ščepcem dimljenega sira, za vitovsko 2008 pa pripravil brancina na način bakala. Vitovsko 2007 je nato pospremil škampov repek v krompirjevem testu z omako iz jogurta in drobnjaka, za zrelo damo, arhivsko vitovsko 1988, pa je bil pravšnji telečji medaljonček. Povejmo kar takoj, da v kleti Vinakras v Sežani hranijo še leto dni starejše primerke vitovske in seveda več mlajših. In kaj potemtakem zmore vitovska, kot smo se vprašali na začetku? Vinarji se je lotevajo na tri načine: takojšnja in reduktivna predelava (odsotnost kisika) bo dala sveže, sadno, elegantno in lahkotno vino; z maceracijo drozge lahko dobimo bolj strukturno vino, če je osnova dovolj krepka, kar pa pri vitovski sploh ni dano samo od sebe; barikiranje (spet ob enakem pogoju) lahko še kaj doda, da le ne povozi vina. Boštjan Zidar je, sodeč po predstavljenih vzorcih, bolj zagovornik prve tehnologije, čeprav mu tudi drugi dve nista tuji. Če vemo, da mlada vitovska v vonju ponuja belo cvetje ter svežo breskev, jabolko in hruško, starejša pa še medene in mandljeve note, da naj bi v ustih prepričala predvsem s svežino in eleganco, smo te lastnosti pričakovano tudi našli. Prav po zaslugi kisline je bila arhivska 1988 še vedno prijetno živahna. /E. N./
|
|
|
