|
|
|
Dan španskega vina v Ljubljani v znamenju tempranilla in drugega |
| Natisni |
|
Tinto fino, tinto del pais, tinto de torro, cencibel, ojo de liebre (zajčje oko) je le nekaj od sopomenk za tempranillo. Ime je dobil od temprano, kar v španščini pomeni zgodnejši, torej gre za rano dozorevajočo sorto, ki na Iberijskem polotoku (na Portugalskem mu pravijo tinta roriz) nosi zastavo med rdečimi sortami. A kljub temu ni svetovno uveljavljen, ker pač nima francoskega porekla, je na seminarju z naslovom V kraljestvu tempranilla kot uvod v predstavitveni dan španskih vin, bilo je 21. maja v ljubljanskem hotelu Union, ugotavljal predavatelj Robert Gorjak. In za degustatorsko popotovanje po tem kraljestvu izbral sedem vin iz sedmih španskih geografskih porekel (DO, Denominación de Origen), v katerih je tempranillo odigral različne vloge.
Tako smo lahko ugotavljali, da se povsem dobro počuti, kadar je čisto sam in zmore ponuditi prikupno in zapeljivo sadno vince, pa tudi nadvse krepko, skoraj robustno, polno in gosto ter zelo široko vino, kot je bil na primer Gran Elias Mora 2005 (od 40 do 50 €, DO Toro), ki mu je Wine Spectator pripel 95 točk, Robert Parker pa 93, kdor pač kaj da na te ameriške ocene. In vmes med obema poloma še marsikaj, torej gre za sorto širokih možnosti, od lege in vinarjevih postopkov pa je odvisno, kakšno vino bo nastalo. Tista iz kontinentalnega dela Španije imajo lahko nekaj več kisline in manj mehkobe kot ona iz sredozemskih porekel. A mu, tempranillu namreč, na kožo ni pisana zgolj solistična vloga, saj se dobro brati z drugimi španskimi (garnacha, monastrell) in francoskimi sortami (cabernet sauvignon, merlot, syrah), kot smo se lahko prepričali pri vzorcih iz kleti Bodegas Aragonesas (DO Campo de Borja), Silvano García (DO Jumilla) in Celler Piñol (DO Terra Alta). Torej gre za univerzalno sorto. Vseh drugih šest vzorcev, razen prej omenjenega, sodi v cenovni razred od 9 do 30 €.
Na šestnajstih mizah se je potem predstavilo prav toliko kleti z dobro stotnijo vin iz dvanajstih porekel od 67, kolikor jih je zdaj v Španiji. Zdaj zato, ker vsako leto predpisanim pogojem (sortni sestav, pridelek po trti, način vinifikacije, šolanje itn.) zadosti kakšno novo. Največ kleti je bilo iz DO Ribera del Duero, ki že nekaj let igra eno najvidnejših vlog med španskimi vinskimi porekli, pa tudi iz slovite Rioje so prišli, ki se edina ponaša z najvišjo klasifikacijo DOCa (Denominación de Origen Calificada), kar pomeni zajamčeno geografsko poreklo. Kdor je imel dovolj časa in volje, je lahko spoznaval in užival. /J. R./
|
|
Zapisano 
