|
Od januarja 1999 naprej stokrat vinski klub Belvin |
| Natisni |
|
Si lahko predstavljate: sto srečanj, mesec za mesecem razen v poletni vročini; približno osemsto vin, večinoma slovenskih, a tudi tujih; več kot 70 gostov govornikov, predvsem naših in nekaj tujih vinarjev, pa enologov, predavateljev, someljejev, ljubiteljev; vsako leto enkrat pojedina v izbrani gostilni in z izbranim vinarjem, decembra pa še zabavno srečanje z nagradnim kvizom in vinsko rekapitulacijo odhajajočega leta. Pa veliko novih spoznanj in izkušenj v zelo demokratičnem vzdušju, kjer je ob predstavljenih in pokušanih vinih vsak lahko povedal, kar si je o njih mislil.
 Marsikateri vinar je slišal tudi kaj takega, česar drugje ne sliši ali pa ne sliši rad – odkrito besedo o svojih vinih. Ampak pred seboj je imel občinstvo, običajno med 30 in 50 zapriseženih in poglabljajočih se ljubiteljev vin, včasih pa tudi več, ki mu je lahko dalo, če je bil le odprtih ušes, koristne napotke. Za Belvin je vedno veljalo, da širi obzorja enim in drugim, ker se iskri in kreše od različnih mnenj. Da ima prav vsak in hkrati nihče. Začelo se je januarja 1999 na ljubljanski Miklošičevi cesti v takratnem hotelu Avstrotel, ki mu je načeloval mladi vinar Samo Kupljen. Prvi gostujoči je bil Danilo Šnajder, takrat v kleti Jeruzalem Ormož, danes Verus vinogradi. Za njim Kupljen iz Svetinj, Movia iz Cegla, dr. Julij Nemanič z ducatom slovenskih belih in tako naprej in tako naprej do stotega srečanja. Začelo pa se je zato, ker »so me znanci, kolegi in takratni sodelavci cukali za rokav in me žicali, naj pripravim kakšna srečanja o vinu, da se kaj naučimo«, kot je na svoji spletni strani zapisal Robert Gorjak. Takrat vinski zanesenjak in soustanovitelj vinske šole Belvin, zdaj publicist in vinski kritik ter mednarodni ocenjevalec in kot prvi Slovenec sprejet na študij za pridobitev naziva Master of Wine (MW), sicer pa ves ta čas organizator in moderator Belvinovih vinskih klubov. Med najbolj cukajočimi je bil Zoran Ružič, prav tako med najbolj vztrajnimi, saj je od stotih belvinov abstiniral samo na dveh, pa še to zaradi prometne nezgode. Seveda ni manjkal na jubilejnem, pa tudi ne mnogi drugi, ki so se pojavljali, eni pogosteje in drugi redkeje. Stoti se je zgodil 18. decembra lani v ljubljanski restavraciji Maxim ob prisotnosti približno sedemdesetih belvinovcev in nekaterih vinarjev, ob imenitni večerji in vinih, ki so bila na enem od preteklih srečanj in so hkrati zaznamovala slovensko vinsko sceno. Stokrat je bilo dovolj, zato bo nadaljevanje drugačno, z Belvinovimi simpoziji, družabnim in intelektualnim razpravljanjem ob vinu o vinu. Program najdete na spletni strani www.belvin.si. /J. R./
|
Zapisano 
