|
|
|
Na Posestvu Meneghetti |
| Natisni |
|
|
Besedilo: Igor Bratož, foto: Marijan Močivnik
|
|
petek, 01 junij 2012 |
 Ni ravno lahko pričakovati, da te sredi Istre, po nekajkilometrskem vijuganju po prašnih makadamskih cesticah diskretne zelene table, na katerih piše le Meneghetti, pripeljejo do »skoraj raja«, kot stancijo Meneghetti imenuje zdajšnji solastnik, sicer pa idejni vodja projekta, Miroslav Plišo.
Nepozabni kulinarični večer v istrski vasi Bale – šestnajsti po vrsti je bil – je 1. junija začela dobrodošlica al fresco: na dvorišču, kjer je goste sprejel solastnik stancije Goran Hanžek, so postregli s hišno penino, tako zelo je hišna, da je še prodajajo ne. Potem je sledil ogled hiše, za skomine tudi notranjega in zunanjega bazena, pogled se je lahko napasel na mizi pod hrastoma, ki je za tiste, ki si tedenski najem s skoraj petmestno številko v evrih lahko privoščijo, the best prostor za obed, pa zeliščni vrt, stotnije oljk, od katerih ima vsaka svojo cevčico za daljinsko zalivanje. Je pač tako, da na stanciji poskrbijo za vsakogar z veliko pozornostjo, tako za goste kot za svoje trte in oljke.
V kleti je sledila razlaga njihovega kletarjenja. Pridelujejo le štiri vina in penino, od mirnih dve mladi liniji z belimi nalepkami, malvazijo in merlot (po imenitno dostopni ceni), prestižna črna linija pa prinaša njihovi »veliki« vini, belo (chardonnay in beli pinot) in rdeče (merlot, cabernet sauvignon in cabarnet franc). Vedo, je povedal hišni enolog in skrbnik vinogradov Damir Bosek, da so med najdražjimi, njihove »ta drage« steklenice se celo ne prodajajo v trgovinah. V kleti so gostje slišali še razlago trikratne rabe barika, videli tudi dva soda s skrivnostno vsebino za velika črna vina in se ob koncu spustili po stopnicah navzdol, kjer so za nekaj minut zmotili mir, v katerem počivata letnika 2010 in 2011.
Potem je bil že čas za wine & dine, za to, da svoje pokaže Meneghettijeva kuharska ekipa. Ko smo lansko jesen sedli za mizo z Miroslavom Plišom, je bil chef, ki je pripravil degustacijski niz, mladi Massimo Cvek, naslednik prvega tamkajšnjega kuharja, Alzačana Jean-Yvesa Messmera. Vmes je v Pješčani uvali pri Pulju po šestnajstih letih vrata zaprla ena najbolj zvezdnih in legendarnih hrvaških restavracij Valsabbion, kuharja – Danijela Pifar in Bojan Vuković – pa sta zdaj glavna v Meneghettijevi kuhinji. Kaj sta pripravila?
Prva je s krožnika zaigrala »simfonija morskega dua« – tatar tune in na paličico nataknjena pečena polpetica sardele z listom vrtnice, drobnjakom in sredozemskimi zelišči, zraven smo poskusili malvazijo 2011, preprosto, a korektno vino za takojšnjo rabo, ima okrog petnajst odstotkov njihovega velikega belega, nadaljevali pa s kremno juho oziroma velute iz mušul alias bradavičastih lepotk in hladno peno iz češnjevih paradižnikov z Meneghettijevega vrta, sledil je ješprenj oziroma »orzotto« s koromačem in svežo skuto, pospremljen z veličastnim belim 2009, potem je bil na vrsti lunch paket, ribji file, dokončan v aluminijastem škrniclju z zelenjavo z vrta in neznansko okusno ribjo omako. Lahko bi se brez pretiravanja reklo, da je bila čisto posebna postavka na tokratnem meniju meneghetti rdeče 2008, razkošno in elegantno vinsko dejanje, ki si ga zapomniš, čeprav velikih zamer ne dopusti niti njihov merlot 2010 z belo nalepko, ki mu za svežino in eleganco dodajajo malo cabernet sauvignona in malo vina sorte refosco dal peduncolo rosso, sorodnika terana. To je »resno vino za malo denarja«, ga je v pogovoru za Vino označil Plišo. »Zaoljeni sladko-slani Meneghettijev desert« seveda ni mogel biti brez enega od štirih domačih olj, a okus so držali čokolada in orehi, meni pa je izzvenel z izborom sirov.
Vesna Opalk, Ljubljana:
Penino, s katero so nas pozdravili, bi takoj kupila, a ni na prodaj – na koncu se je izkazalo, da mi je bila namenjena, saj sem jo dobila za nagrado. Lepo je tudi, da v nizu nepozabnih večerov pogledujemo čez mejo. Doma seveda ne poznamo vsega, a odlično je pokukati še kam drugam.
Vanja Medle, Novo mesto:
Lep večer, čudovit prostor, še posebno nas je fascinirala okolica, skupaj s hrano in vinom je bilo res nepozabno. Še bi želela vrniti se na stancijo.
Sonia Gasparin, Beljak:
Uživala sem v večeru. Posestvo učinkuje kot otok sredi kopnega, tu se hipoma umiriš, deluje s svojo prijaznostjo in toplino, po arhitekturni plati je prefinjeno izčiščen, osebje, hrana in vino pa poskrbijo za vse ostalo. Vse je na izredno visoki ravni, a se ponuja z razumevajočo toplino. Tak pristop je težko najti.
Info: www.meneghetti.info | www.meneghetti.hr |
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
| Nepozabni večeri iz preteklih let
|
Dodaj komentar
|
Dogajanje 
