|
|
Spodaj napovedanim dogodkom lahko dopolnite informacije ali objavite svoje komentarje, mnenja, vtise. Vabljeni!
Objavljeni komentarji izražajo stališča njihovih avtorjev in ne nujno tudi revije Vino. Za vsebino komentarjev revija Vino ne odgovarja, pridržujemo pa si pravico, da žaljive ali drugače neprimerne komentarje odstranimo.
|
|
Trte in vino, zakladi Primorske |
| Natisni |
|
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica vsak konec pomladi organizira tradicionalni posvet z naslovom Trte in vino, zakladi Primorske. Dolgoletno strokovno sodelovanje s primorskimi vinogradniki so tudi letos utrdili s skupnim druženjem v hotelu Perla, v Novi Gorici. Letošnje druženje je bilo posvečeno rebuli, zelenu, pineli, refošku in teranu PTP.
 Po uradnih pozdravnih besedah direktorja kmetijsko gozdarskega zavoda
Nova Gorica, Branimirja Radikona, predsednika Kmetijsko gozdarske
zbornice Slovenije, Cirila Smrkolja, aktualne Slovenske vinske kraljice,
Martine Baškovič in župana Mateja Arčona, so sledili štirje referati.
Mojca Mavrič Štrukelj (KGZNG) je predstavila primorsko vinogradništvo
danes in med drugim dejala, da je posebnost Primorske, da odstopa od
državnega povprečja po povprečni velikosti vinograda na pridelovalca.
Ena vinogradniška družina obdeluje povprečno 2,3 ha (slovensko povprečje
je 0,5 ha.) Tamara Rusjan (KGZNG) je v referatu z naslovom Vinarstvo
Primorske vinorodne dežele v zadnjih petih letih med drugim dejala, da
imajo primorski vinogradniki na voljo v uradnem trsnem izboru 31 sort. V
vinogradih prevladujejo avtohtone in udomačene sorte: rebula na 680 ha,
refošk na 860 ha, refošk kot teran na Krasu 460 ha, malvazija na 744
ha, zelen na 66 in pinela na 53 ha. Na Primorskem se je v zadnjem
obdobju znižala količina pridelanega vina. 4600 registriranih vinarjev
je pridelalo 25 milijonov litrov ali 47 odstotkov registriranega
slovenskega pridelka vina. Maja Cigoj (Visoka šola za vinogradništvo in
vinarstvo) je predstavila izsledke uvajanja zgodnjega razlistanja v
vinogradih Vipavske doline, dr. Tjaša Jug pa je sklenila predavanje z
referatom V domačem laboratoriju.
Po uradnem delu je sledila razprava. Ciril Smrkolj (KGZS) je med drugim
dejal, da bi bilo treba jasno povedati, da slovenski vinar po tako
nizkih cenah grozdja in vina kot jih imajo velike vinogradniške države
ne more preživeti ter da bi vinarji sami morali po posameznih sortah
predlagati najnižjo sprejemljivo ceno. »Saj drugače slovensko
vinogradništvo in še kakšna druga dejavnost slovenskega kmetijstva ne
bodo preživeli,« je zaključil. Sledila je vodena degustacija primorskih
avtohtonih in udomačenih sort, nato pa še pogostitev, degustacija
(rebule, pinele, zelena, refoška in kraškega terana PTP) in družabno
druženje.
/Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček/
|
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
JEDRNATO | vse najave in novičke
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
|
