|
|
|
Pri Puklavcu in prijateljih |
| Natisni |
|
|
Besedilo: Jože Rozman, foto: Marijan Močivnik
|
|
petek, 20 april 2012 |
 Začeli smo v Ormožu, kjer je matična klet P & F – Puklavec & Friends. Lastnik Vladimir Puklavec je potem, ko smo bili že v njihovem Dvorcu Jeruzalem na večerji, razložil, da so dolgo izbirali ime za vse tisto, kar je leta 2009 kupil, to je dve veliki kleti v Ormožu in Ljutomeru s pripadajočimi vinogradi. In so se odločili za P & F, kar je na tujem hitro razumljivo in, zdaj se že ve, tudi dobro sprejeto; pri nas prav tako. Ker je vino dobra stvar, ki jo hočejo ustvarjati in deliti s prijatelji. Ki so sodelavci v kleti, vinogradniki, ki zanje pridelujejo grozdje, in kupci ter ljubitelji njihovih vin. Peščica teh se je zbrala na našem nepozabnem vinskem večeru, osemnajstem po vrsti, v petek pozno popoldne, 20. aprila. Toliko, kot je bilo prostih mest. In z namigom – 1959!
Prejeli smo
Hvala vsem za resnično nepozaben večer. Včasih ne vemo, kaj imamo pred nosom in da smo lahko na to še kako ponosni. V petek je bilo tako! Martina Zanjkovič, Ljutomer
|
Zelo novo in zelo staro
Torej bodo v kozarcih tudi arhivska vina. Seveda so bila, a še prej, ob
sprejemu v degustacijski dvorani smo se osvežili z zelo suho penino
Jeruzalem Ormož in polsladko Muškatno, obe charmat, in nas je pot nato
vodila skozi pet etažno okroglo klet, zgrajeno leta 1967, kjer je bil
gonilna sila Vladimirjev oče Martin, in se tako zdaj nadaljuje družinska
tradicija. Da je bila klet za tiste čase, po načrtih Mirana Veseliča,
rojaka iz Ormoža, načrtovana zelo moderno, saj za pretoke poskrbi
težnost, da spodnji dve etaži namenjajo za klasične penine, ki jih bo iz
leta v leto več, smo med drugim izvedeli od glavnega enologa Mitje
Herga, ki je bil naš vodič tistega večera, sicer pa intervjuvanec v
lanski zimski številke revije Vino na straneh 16 do 25.
Seveda smo šli
tudi v novo, računalniško vodeno fermentacijsko klet, ki so jo odprli
lani in je v njej 94 nerjavnih cistern od tri do 26 tisoč litrov, da
lahko delajo različne tipe vin iste sorte in je najsodobnejša tehnika
zato, da se grozdje in lege skozi vino čim bolj izrazijo, kot je bil
navdušen Herga. In nato od zelo novega k staremu, v arhivsko klet, ki je
ne odprejo vsakomur. Tam je spoštovanja vredno minulo delo enajstih
enologov, zajeto v 254 tisoč steklenicah, vrednih okroglih osem
milijonov evrov, v najstarejših sedemnajstih je sauvignon 1956. In potem
mlajši, samo naj letniki, skupaj 214 različnih vin, ki jih je vse
poskusil, saj jih je treba letno preverjati, mladi enolog Rok Jamnik, in
je zato tudi vodil pokušnjo arhivskih vin v Dvorcu Jeruzalem, kamor smo
se na noč preselili. Takole je teklo: laški rizling 1986 – kljub letom
svež in mladosten; pozna trgatev sauvignona 1979 – še vedno sortno
prepoznaven; renski rizling 1959 – smrekovi vršički (!) in suho sadje,
kje pa je petrolej?; pozna trgatev belega pinota 1971 – legendarni
letnik, vino večera, vsega ravno prav, harmonija par excellence; suhi
jagodni izbor šipona 1976 – aromatsko in kislinsko bogat, strumno živ.
Gomila ob jedeh
Seveda smo vseskozi lahko obilno jedli, da so imela vina pravo podlago,
za kar je poskrbela ekipa Dvorca Jeruzalem. Različni drobni prigrizki in
kanapejčki v Ormožu in pred vhodom v Dvorec so bili zgolj za uvod, na
okusni večerji so se zvrstili šunka s hrenovo peno in skutnim namazom,
čemaževa juha, imenitna kremna rižota s šparglji in kraško panceto,
telečji file v prekmurski šunki, pa še bučni parfait, ajdov krapec in
jabolčni pire. Vse ob vinih iz gastro linije Gomila letnika 2011, ki jo
sestavljajo krepak in značajen šipon, svež in sortno značilen chardonnay
ter diskreten sauvignon, k sladici pa je šel v par traminec 2009 pozne
trgatve.
Sami poznavalci
Nagradni kviz seveda ni izostal. Med enajsterico sort, ki jih premorejo P
& F, torej šipon, sauvignon, chardonnay, renski in laški rizling,
beli in sivi pinot, rumeni muškat in muškat ottonel, traminec in modri
pinot, smo vrinili še dve, ki jih je bilo treba izločiti: zeleni
veltlinec in zweigelt. Skoraj vsi odgovori so bili pravilni, prav tako
razlaga, od kod ime šipon, ki je zastavonoša v teh krajih. Od
francoskega çi bon, tako dober, kot so ga njega dni hvalili
najverjetneje Napoleonovi vojaki, ko so so znašli v Jeruzalemskih
goricah. Da mora biti za pozno trgatev najmanj 92 Oe stopinj sladkorja
in za suhi jagodni izbor 154, jih je tudi vedelo veliko, najbolj
natančni in zajetni ali izvirni pri razlagi izvora šipona pa so bili
Vanja Mramor in Borut Godec, oba iz Ljubljane, ter Slavko Podbrežnik s
Ptuja.
Vsem trem Muškatna penina, vsem udeležencem tega nepozabnega
vinskega večera ob slovesu šipon Gomila, še prej pa zadnja after party
pokušnja njihove zvrsti, cabernet sauvignon in merlot skupaj, iz
makedonskega Negotina, kjer imajo vinograde in klet za rdeča, po katerih
povprašujejo predvsem Kitajci, kar bo itak podrobneje javnosti
predstavljeno v kratkem.
Matjaž Zanjkovič, Ljutomer:
Prvič sem na kakem takem večeru in bilo je čudovito in poučno, dobra vina in zanimivi ljudje.
Vanja Mramor, Ljubljana:
Super! Arhivska vina, ki si jih drugače težko privoščiš, so bila odkritje, linija vin Gomila prav tako.
David Vasiljevič, Hotel Sava Rogaška:
Zanimiva zgodba, ki jo ustvarjajo ljudje z vizijo, z ambicijami. Veselim se sodelovanja z njimi.
Info: www.jeruzalem-ormoz.com |
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
| Nepozabni večeri iz preteklih let
|
Dodaj komentar
|
Dogajanje 
