REVIJA VINO

Trte in vino – zakladi Primorske je edinstvena prireditev namenjena predvsem vinogradnikom in vinarjem, kjer lahko poskusijo številne vzorce vin ene sorte iz različnih okolišev, jih primerjajo s svojimi vini in izmenjujejo izkušnje. Za razliko od ostalih dogodkov povezanih z vinom, ko svoja vina predstavljajo in nudijo potrošnikom, so tokrat neobremenjeni in se lahko posvetijo le vinom in svojemu izobraževanju ter druženju.
Prireditve pod tem imenom potekajo od leta 2004 naprej. Vse skupaj se je začelo maja 1973 s prvim posvetom primorskih vinogradnikov s predstavitvijo vin letnika 1972. Letna srečanja so nato prerasla v prereze letnika z ocenjevanji vin od 1993 do 2002, po enoletnem premoru je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica ponovno pripravil srečanje vinogradnikov in strokovnjakov, ki od takrat nosi naslov Trte in vino – zakladi Primorske. Ob koncu maja 2008 so se tako posvetili aromatičnima sortama sauvignonu in rumenemu muškatu ter manj poznanemu cipru in svetovljanskemu chardonnayju.

Izbrane sorte imajo različen delež pridelave v vinorodnih okoliših. Največ je sorte chardonnay, ki je na petem mestu z 8-odstotnim deležem med sortami, zasajenimi na Primorskem. Najbolj je razširjen v Goriških brdih, kjer je na tretjem mestu s 16-odstotnim deležem, v Vipavski dolini pa ga je 5,2 odstotka. Na Krasu je chardonnay tretja najštevilčnejša sorta s 4,7-odstotnim deležem, v slovenski Istri pa je s 3,9-odstotnim deležem na petem mestu. Chardonnay so na Primorskem začeli intenzivneje saditi v osemdesetih letih, čeprav je bil že mnogo let prej poznan z imenom beli burgundec in se je k nam najverjetneje razširil z Južne Tirolske. Dolgo je trajala zmeda o poimenovanju chardonnayja, belega burgundca in belega pinota, saj je prihajalo do pogostih zamenjav in napak, kar kažejo tudi podatki iz leta 1989, ko je bilo v Brdih zasajenih 116 hektarjev, na Krasu šest in v Istri 32 hektarjev chardonnayja, na Vipavskem pa 96 hektarjev belega pinota. Danes vemo, da je v vseh štirih okoliših rasla ista sorta, vendar takrat z dvema imenoma.

	CHARDONNAY	SAUVIGNON	RUMENI MUŠKAT	CIPRO
GORIŠKA BRDA	316,03	89,34	9,50	0
VIPAVSKA DOLINA	135,65	289,97	32,41	0
KRAS	30,00	12,47	0	0
SLOVENSKA ISTRA	59,05	11,75	44,01	2,02
PRIMORSKA	540,73	403,54	85,92	2,02

Površina vinogradov v hektarjih, zasajenih s sortami chardonnay, sauvignon, rumeni muškat in cipro v vinorodnih okoliših Primorske (Vir: MKGP, 2007)

Primorski vinogradniki so sauvignon začeli saditi po letu 1970. Leta 1971 je bilo na Vipavskem zasajenega le 3,5 hektarja, leta 1977 pa 10 hektarjev sauvignona. Že leta 1989 ga je bilo na Primorskem 133 hektarjev, leta 2000 pa 347 hektarjev. Predvsem na Vipavskem je postal zelo priljubljena sorta, saj je z 11,2 odstotka tretja najbolj razširjena sorta. V Goriških brdih ima 4,5-odstotni, na Krasu 2- in v Istri le 0,8-odstotni delež. Večina sauvignona se predela v sortno vino, na Vipavskem pa je pogosto vključen v vipavske zvrsti.
Rumeni muškat so lahko sadili le vinogradniki v slovenski Istri, z novim pravilnikom leta 2003 pa je postal dovoljena sorta tudi v vinorodnih okoliših Goriška brda in Vipavska dolina. Sorta je že dolgo poznana, zanimanje pa se je širilo po osamosvojitvi Slovenije, ko se je povečalo število vinarjev, ki so doma predelovali grozdje in so želeli s to aromatično sorto popestriti ponudbo svojih kleti. V Istri je njegov delež 2,9-odstoten, na Vipavskem 1,3- in v Brdih 0,5-odstoten.
Cipro je dovoljena sorta vinorodnega okoliša slovenska Istra, vendar tudi med vinogradniki in strokovnjaki v glavnem nepoznana. Sinonimi sorte so rdeči muškat, lik(v)or , muškat ruža, rdeči muškat in po Vertovcu črna (rdeča) muškateljka. Tako grozdje kot vino imata značilno muškatno cvetico in potencial za pridelavo sladkih desertnih vin, ki lepo dopolnijo vinsko ponudbo predvsem suhih istrskih vin. Sorta je primerna tudi za pridelavo polsuhih in suhih vin.

< Nazaj		Naprej >

[ Nazaj ]