|
|
Spodaj napovedanim dogodkom lahko dopolnite informacije ali objavite svoje komentarje, mnenja, vtise. Vabljeni!
Objavljeni komentarji izražajo stališča njihovih avtorjev in ne nujno tudi revije Vino. Za vsebino komentarjev revija Vino ne odgovarja, pridržujemo pa si pravico, da žaljive ali drugače neprimerne komentarje odstranimo.
|
|
Prleška vina iz kleti Jeruzalem Ormož in prekmurske jedi v prestolnici |
| Natisni |
|
|
Besedilo: Revija VINO - Primoz
|
Menda neradi vidijo, če jih dajemo v isti koš, čeprav oboji sodijo v Pomurje. A so eni raje Prleki in drugi Prekmurci, vmes pa naj lepo teče Mura, ki je dovolj izrazita meja, da se najbolj ločijo po narečni govorici in še čem. Najdejo pa tudi skupne točke, kot denimo onega oktobrskega večera, ko so v edini prekmurski gostilni v Ljubljani, ki se ji reče Mencigar Nobile, na pobudo prleške kleti Jeruzalem Ormož pripravili slasten večer prekmurskih jedi in prleških vin.
Mencigar je pogost prekmurski priimek, ki poznavalcem takoj pove, da bo v kuhinji dišalo po Prekmurju. Za to pot sta se lastnika Boštjan in Ester Mencigar odločila pred letom dni, prej je bila na Zarnikovi ulici nekaj let gostilnica bolj v italijanskem slogu. Klet Jeruzalem Ormož ima precej daljšo tradicijo. Zgrajena je bila leta 1967 v obliki valja, vkopanega v prvo teraso nad reko Dravo v Ormožu, najstarejše vino v zajetni arhivski kleti pa je letnika 1956. Temu večeru so seveda namenili vina zadnjih letnikov. Najprej sveži in sadni penini brut (suha) ter sec (polsuha), za podlago pa iz kuhinje postržjača (stara jed iz krušnega testa z ocvirki povrhu) in prekmurska šunka, ki ima zaščiteno geografsko poreklo. Potem sta bili na voljo dve sobi. V prvi martinovanjske jedi (prekajene gosje prsi s fižolom in hrenom, pečena gos, rdeče zelje, mlinci) in vina Jeruzalem Ormož z rumeno etiketo, torej mladostno sortna in prijetno polna: laški rizling, šipon, chardonnay, sivi pinot in Terase, vsi 2007. Ga ni bilo med številnimi gosti, ki bi godrnjal nad jedmi in vini. Enako kot v drugi sobi ne, kjer so se ponujale koline (ajdove in prosene klobase, krvavice, pečenka, bujta repa), njim za spremljavo pa chardonnay, sauvignon in renski rizling (vsi 2007) ter šipon 2006, vseh četvero iz linije Holermuos. To je staro ime za Ormož, sicer pa oznaka za bogata in polna vina iz prezrelega grozdja, kot sta jih med hedonistično občestvo pospremila hišna enologinja Janja Klanjčar in somelje Robert Puklavec, za takšna in drugačna pojasnila pa je bil na voljo tudi direktor Jeruzalem Ormoža Ivan Serec, ki mu je seveda na začetku pripadel pozdravni nagovor. Končalo pa se je z orehovo potico, posolanko (kvašeno testo s skutnim nadevom in kislo smetano) in prekmursko gibanico v družbi s polsuho muškatno penino, polsladkim tramincem in pozno trgatvijo laškega rizlinga. Tudi večer se je, ob vmesni spremljavi Mlade beltinške bande, končal precej pozno. J. R.
|
|