|
Na dnevu vinogradnikov v Gornji Radgoni o sestavinah za vinsko promocijo |
| Natisni |
|
|
Besedilo: Revija VINO - Primoz
|
Na mednarodnem-kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je bil torek, 26. avgusta posvečen vinogradnikom. Ker se jih takrat zbere tam veliko, so to priložnost izkoristili tudi Ekosocialni forum Slovenije, Ustanova dr. Antona Trstenjaka in Pomurski sejem kot organizatorji posveta, na katerem je etnolog prof. dr. Janez Bogataj s filozofske fakultete v Ljubljani predstavil potrebne sestavine za vinsko promocijo Slovenije.
V svojem značilnem živahnem in polemičnem stilu je navrgel, da bi morali pri promocijskih prizadevanjih ločiti slovenska avtohtona vina od drugih, ki jih pridelujemo pri nas. Da se moramo jasno zavedati, kaj sploh premoremo, kaj je treba promovirati in česa ne. Večine turistov in kupcev ne zanima, koliko hektarjev imamo, zanimata jih klet in tisto, kar se skriva v njej, še najbolj pa dediščina. Premalo se zavedamo znamenitosti in pomembnosti več kot štiristo let stare trte na mariborskem Lentu, ki velja za najstarejšo žlahtno trto na svetu. Kot taka je simbol vseh nas. Tudi zgodovina vseh treh vinorodnih dežel je še kako pestra, zanimiva in zato pomembna, a spet premalo izkoriščena v prave namene. Plodno sozvočje med hrano, našimi značilnimi jedmi in vinom je vse prevečkrat pozabljeno ali odrinjeno na stranski tir. Razen redkih izjem so za to krivi predvsem gostinci. Bogataj je govoril tudi o vinu kot ritualu, da je trgatev posvetni praznik, po pomembnosti takoj za kolinami, zato tudi trgatev na Lentu kliče po novem ritualu. Dotaknil se je najrazličnejših vinskih prireditev, ki so večinoma vsebinsko neprimerne in ponekod celo kičaste, ob tem pa pohvalil novomeško cvičkarijo in dneve poezije in vina v Medani. Po njegovem bi morala imeti Slovenija eno samo in edino vinsko kraljico, zadnje čase pa smo priča pravi inflaciji vinskih kraljic. Spotaknil se je tudi ob vinske etikete, omenil vina kot poslovna darila, vinske dražbe ter razstave in tako naštel šestnajst neizkoriščenih priložnosti, na katere vinogradniki in vinarji pozabljajo ali pa se jih sploh ne zavedajo kot možne sestavine za vinsko promocijo Slovenije. Ta vse prevečkrat poteka po poteh, ki jih obvladujejo nestrokovnjaki, je zaključil Bogataj. Občinstvo se je strinjalo, žal pa med njimi ni bilo mladih vinarjev. S. C.
|
Zapisano 
