REVIJA VINO

Zgolj naključje in brez vsakršne smole: bilo je v petek, trinajstega maja, in bil je naš trinajsti nepozabni kulinarični večer. V hotelu Triglav na Bledu. Vinskih, da se ve, se je doslej zvrstilo že šestnajst. Kljub dvema trinajsticama, da se vrnemo v tisti bolj spokojni predel ob blejskem jezeru nad Malo Zako, kjer od leta 1906 domuje hotel Triglav, je šlo vse kot po maslu. Po zaslugi uigrane in vešče kuharske ekipe pod vodstvom Uroša Štefelina, pozorne in nevsiljive strežne četice, ki ji načeljuje glavni somelje Damir Salkić, ter izvršne direktorice hotela Marcele Klofutar, ki je pripravila scenarij tega večera.

Z Bleda do Luksorja
Zbrali smo se na železniški postaji, nedaleč od hotela. Med njima je časovna povezava. In vsebinska. Železniško progo od Jesenic do Trsta, ki je znatno razmahnila turizem na Bledu, so namreč odprli leta 1906, po vsega petih letih gradnje, kot smo se lahko prepričali v prijetnem muzejčku na postaji. Samo pet let za 133 kilometrov in 43 predorov v skupni dolžini dobrih 22 kilometrov, da nasipov in mostov sploh ne štejemo, onega solkanskega s 85-metrskim kamnitim lokom, ki je še danes gradbeno čudo, pa moramo vsekakor omeniti. Ko je stekla proga, je ob njej stal že tudi hotel Triglav. Postavil ga je takratni blejski župan Peternel, od njega je prešel v last prednikov sedanjega lastnika Zdravka Rusa, ki ga je do maja 2009 temeljito prenovil.

Potica na železniški postaji

Tudi sedanji župan Bleda Janez Fajfar je prišel na postajo in bil potem ves večer nami, ker rad pride v ta hotel, saj je zanj najlepši na Bledu. Tiste čase pa, če se vrnemo 105 let nazaj, in do prve svetovne vojne, je na Bled vsak dan pripeljalo dvanajst mednarodnih vlakov, je nizal dejstva široko razgledani Janez Fajfar, in dodal, da je popotnik lahko takrat na Bledu kupil vlakovno vozovnico do egiptovskega Luksorja z vsemi rezervacijami vred. Svet je bil takrat pač tako razdeljen, da je daleč proti vzhodu segala Avsto-Ogrska, naprej pa Turčija, in je bilo treba do Egipta samo skozi dve državi.

Po jezeru

Iz arhiva Zdravka Rusa
V avstro-ogrskem duhu je hotel potekati tudi ta kulinarični večer, z izbiro jedi in mednarodno paleto vinarjev, a smo se morali najprej z vlakcem odpeljati doli do jezera, še prej pa smo se na štacionu oblizovali ob imenitni pehtranovi potici, šarkeljnu in zmedenih flancatih ter srkali domače Tersegvavove žganjice z Zasipa ali pa hruškov kompot. Zelo je prijalo, prav tako tudi krompirjevi žganci s sladoledom iz kislega mleka, stara krajevna nasitna jed v sodobni Štefelinovi preobleki, s katero smo se razvajali na pletni, pravzaprav dveh, ki sta nas priveslali do Male Zake. Od tam pa malce navzgor do hiše Zdravka Rusa za njegovo dobrodošlico, in spet okrepčilo: okusna goveja juha, krepka in sploh taka, kot mora biti, s hladnim govejim hrbtom na nabodalu in sendviček z vranico. Spet staro na nov način, potem pa še nekaj iz zajetnega vinskega arhiva Zdravka Rusa, tudi ljubitelja in zbiratelja starin ter umetnin, česar v hotelu ne morete spregledati. Ampak mi smo bili še vedno in vse bolj razpoloženi na vrtu, ko je Damir naokoli postregel z arhivskim primerkom dvojnega magnuma Müller-Thurgaua (križanec renskega rizlinga in žlahtnine, po naše rizvanec) iz nemške dežele Franken, letnika pa ni smel izdati, ker smo se med večerjo, kot je običaj, šli tudi nagradni kviz.

V kleti

Kulinarično-vinski festivalček
Po par korakih strmo navzgor in skozi vrt, kjer uspevajo zelišča in tudi nekaj zelenjave za hotelsko kuhinjo, smo mimogrede pokukali še v vinsko klet in že zadovoljno sedeli za vzorno pogrnjenimi mizami. V ozadju sta citre in svoje glasove ubirali Andreja in Tjaša iz Bohinja, vinarji so zaporedoma, kot so si sledila njihova vina, predstavili sebe in svoje stvaritve,

Akcija v kuhinji

Uroš Štefelin pa jedi, da je tudi kuharsko zvedavo občinstvo pozorno striglo z ušesi: file sulca na krompirjevi kremi s koprivami; krap v testu na peni belih belušev in še z zelenimi; smrekovi vršički, vaniljeva krema z regratovim medom in vroča vinska omaka skupaj kot presečnik ali sorbet; potem kopun z mavrahi in lešniki s pečenim krompirčkom, stročjim fižolom in rezino hruške; za konec pa še orehova tortica z rabarbaro, čokoladna z javorjevim sirupom in pehtranov sladoled, vse izpod rok slaščičarja Andreja Vidica. Vina? Sauvignon Therese 2009 iz magnuma z navojnim zamaškom (!) vinogradništva Polz, se pravi z one strani meje pri Šentilju; Burja bela 2009 z gornje vipavskega posestva Burja Primoža Lavrenčiča kot sodobno videnje starodavnega belega Vipavca; klena terana 2006 in 2008 Benjamina Zidaricha s Praproti na tržaškem Krasu; in sladka Fuga mundi 2006 ali Pobeg pred svetom Mira Munde s Koga. Če bi želeli še kaj več, bi bilo že objestno.

Večerja

Prave letnice: 1988, 1799, 1011
Tisti arhivski rizvanec pa je bil letnika 1988 in nihče ni zgrešil za več kot šest let, pri drugem in tretjem kviznem vprašanju pa so nasploh prevladovali pravilni odgovori. Valentin Vodnik je svoje Kuharske bukve, prvo tovrstno knjigo v slovenskem jeziku, izdal leta 1799, blejski grad pa je bil v pisnih virih prvič omenjen pred natanko tisoč leti, natančneje 22. maja 1011 v darovnici nemškega cesarja briksenškim škofom. Se pač spodobi zastaviti tudi kako bolj splošno vprašanje, po izidu kuharskih bukev pa smo spraševali zato, ker je v redni ponudbi hotelske kuhinje kar nekaj Vodnikovih jedi, tudi posodobljeno nadgrajenih, kot smo med drugim podrobneje razgrnili v intervjuju z Urošem Štefelinom v letošnji pomladanski številke revije Vino. Nagrajenci? Vsi iz Ljubljane: Boštjan Modic z večerjo za dve osebi; Aljoša Peršin z otroško kulinarično delavnico ter kosilom za dvoje otrok in starša; Lenka Kavčič in Igor Pantar z nočitvijo, zajtrkom, bazenom in savno. V hotelu Triglav seveda (www.hoteltriglavbled.si), kjer je vse to, in še kaj drugega, na voljo.

Kristina Krstinič, Ljubljana: Odlično zamišljen in prav tako izpeljan večer, od začetka do konca pestro in vrhunsko. Krasna vina in krasne jedi, prvinske, nazaj h koreninam.

Gregor Garbajs, Ljubljana: Izvrstna hrana, prav tako vina, vse skupaj pa sproščeno, pristno, naravno, brez prisiljeno narejenih in izumetničenih obrazov.

Tanja Švigelj, Bled: Vznemirljiva in zelo smiselna povezava zgodovine s sodobnostjo, kulinarike z vini, na zelo visoki in profesionalni ravni, nevsiljivo in prisrčno.

Info: www.hoteltriglavbled.si | E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript | Nepozabni večeri iz preteklih let

< Nazaj		Naprej >

[ Nazaj ]