|
|
|
Odslej tudi metliška črnina in belokranjec PTP |
| Natisni |
|
V Uradnem listu RS št. 5 z dne 18. januarja 2008 je na straneh 341 in naprej objavljen Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) – metliška črnina in belokranjec. To pomeni, da sta se cvičku in teranu PTP pridružili dve novi vini s to oznako, obe iz vinorodnega okoliša Bela krajina, kjer je okrog 700 hektarjev vinogradov.
Belokranjec je sploh prvo belo vino pri nas z oznako PTP, ki pomeni, da
gre ob vsej moderni tehnologiji in novem enološkem znanju za
spoštovanje tradicije in nadzorovano doslednost tako pri vinogradniških
kot kletarskih opravilih. Pravilnik, ki je nastal na podlagi elaborata
o zaščiti belokranjskih vin, namreč natančno določa, katero vino sme
nositi oznako PTP. Za obe velja, da mora biti grozdje pridelano samo v
vinorodnem okolišu Bela krajina, da je najmanjša gostota 4000 trsov na
hektar z gojitveno obliko guyot ali izpeljankami iz te oblike, da
petletni povprečni pridelki pri večini dovoljenih sort ne smejo
presegati enajst oziroma deset ton na hektar (pri renskem rizlingu
devet ton), predpisane so minimalne povprečne sladkorne stopnje (od
142,6 g/l pri žametovki do 169,3 g/l pri belem pinotu, chardonnayju,
modri frankinji in zweigeltu), in seveda sortna sestava: za belokranjca
PTP od 20 do 40 % kraljevine, od 30 do 50 % laškega rizlinga, preostali
delež pa lahko zapolnijo beli pinot, chardonnay, zeleni silvanec,
sauvignon, renski rizling, žlahtnina ali rumeni muškat, od tega najmanj
dve sorti in do največ 10 % posamezne sorte, pri čemer pa aromatični
sorti (rumeni muškat, sauvignon) ne smeta izstopati; belokranjec PTP je
po organoleptičnem opisu suho belo mirno vino, rumenkaste barve z
zelenkastimi odtenki in s primarno aromo belih sort ter prijetnega in
blagega svežega okusa v prvem letu po trgatvi, pozneje pa razvije
zaznavne arome zrelega vina, z alkoholno stopnjo od 10,5 do 11,5 %,
kislinami od 5,5 do 7 g/l in največ 3 g/l nepovretega sladkorja.
Metliška črnina PTP ima naslednjo sestavo: do 60 % modre frankinje,
najmanj 30 % žametovke, portugalka, šentlovrenka, gamay, modri pinot
ali zweigelt pa skupaj od 5 do 15 %. Metliško črnino PTP pravilnik
definira kot suho mirno vino, intenzivno rdeče rubinaste barve, z
opaženo primarno aromo rdečih sort v prvem letu, pozneje z zrelimi
aromami, značilnimi za sortno sestavo, z vsebnostjo alkohola od 10,3 do
11,5 %, kislinami od 5,5 do 7,0 g/l in največ 3 g/l nepovretega
sladkorja. Na pooblaščeni ustanovi mora biti belokranjec ocenjen z
najmanj 16,3 točke, metliška črnina pa z najmanj 16,5 točke, da si
zaslužita oznako PTP, če pa prejmeta oceno več kot 17,0 točke
(belokranjec PTP) oziroma 17,5 točke (metliška črnina PTP), se lahko na
etiketi označi tudi ožji pridelovalni okoliš.
Ali bodo že vina letnika 2007, če so in bodo zadostila vsem predpisanim
pogojem, lahko nosila oznako PTP, zaenkrat še ni jasno, zagotovo pa
tista letnika 2008. Ob normalni letini v Beli krajini bi lahko polovica
pridelanega vina, torej 2,5 do 3 milijone litrov, pridobila oznako PTP,
vsekakor pa bo treba čim prej v življenje spraviti tudi Konzorcij
metliška črnina in belokranjec (kot se zdaj na papirju imenuje), ki bo
skrbel predvsem za promocijo svojih vin. /J. R./
|
|