Domov arrow Zapisano arrow Mnenja
Mnenja
O vinskih ocenjevanjih in znanosti | Natisni |
Besedilo: prof. dr. Marin Berovič, ilustracija: Anita Lozar   

»Tisto, kar poznamo, je običajno dobro, česar ne poznamo, je običajno slabo ali slabše, razen če ni zelo podobno tistemu, česar smo vajeni. In to je tudi problem večine degustacijskih komisij.« Tilen Praprotnik

 
Vinski vodič: Vzemite in pijte | Natisni |
Besedilo: Marijan Močivnik   
Bajsi bo, je sporočil Aleš, ko je v tiskarni izvedel, kaj v milimetrih pomeni 272 strani knjižice, katere eden od očetov je postal, ko se je pred meseci odločil, da jo bo založil. Zdaj ga imamo, bajsija. En frrrrrrr od zadnje do sprednje strani vsakomur pove, da je tudi v Sloveniji vino čisto resen posel in da vinarjev ni samo za ščepec.

Dejstva
Medvrstičnega branja vinskega vodiča smo se lotili, da bi iz množice podatkov pogled na naš vinski trg kolikor toliko sistematizirali. Žal se je hitro pokazalo, da pravzaprav ne vemo, na kaj se rezultati dejansko nanašajo. Ne vemo namreč, kakšen in kolikšen vzorec slovenskega vinskega trga je zajet v vodiču, poleg tega pa precej vinarjev vodiču v objavo ni dalo vseh zahtevanih podatkov. Predvsem smo pogrešali manjkajoče količinske opredelitve posameznih predstavljenih vin. Tako je v naših zaključkih tisoč litrov enega vina po teži podatka izenačeno z milijonom litrov nekega drugega vina. Želen pogled na naš vinski trg se je zato spremenil v malo drugačen pogled na vinski vodič, ali če hočete, v našo interpretacijo avtorjevega pogleda na slovenska vina. Prav tako bi bilo zaključke, povezane s cenami, primerneje iskati na podlagi točnih cen, in ne cenovnih razredov različnih širin.
 
Lektorjev zapis ob rob | Natisni |
Besedilo: Kristina M. Pučnik, foto: Marijan Močivnik, objavljeno: Revija Vino št. 1 2006   
Sorte vin in vinogradniško-vinarsko izrazoslovje lektorjem zastavljajo precej vprašanj, predvsem o poslovenjenem ali prevzetem zapisu sort (glej Vino, št. 3 & 4, november 2005, stran 100 in 101). Včasih beremo o sovinjonu, šardoneju in rozeju, vendar pa se verjetno tak zapis večini piscev še vedno zdi nenavaden, zato večkrat vidimo sauvignon, chardonnay in rose. Če se odločimo za slednji zapis, naj tu omenim le pravilo Slovenskega pravopisa, da chardonnay vedno sklanjamo z j-jem; torej npr. s chadonnayjem.
 
Nasmeh ... | Natisni |
Besedilo: Walter Cusmich, foto: Marijan Močivnik, objavljeno: Revija Vino, št. 1 2006   
Vinska trta nima državljanstvaVinska kultura postaja v zadnjih letih čedalje bolj moderna. Zato ne preseneča, da je na voljo vse več literature in drugih publikacij, ki se ukvarjajo z njo. Tako lahko ugotovimo, kako se ljudje močno trudijo, da bi pridobili bolj ali manj obsežno znanje o vinu. In seveda o vsem, kar sodi zraven. Na žalost je ta tekma postala sredstvo, kako ljudem pokazati napačen glavni namen ali pa jim dajati vtis, da o vinu vendarle nekaj vemo.