Revija Vino 4/2022 – zima

Silvan Peršolja, Klet Brda

Hm, kateri bi bil lahko Mr. White? Mr. Pink? Kateri je Mr. Blonde? Sproži se mi spontana asociacija na legendarni film Quentina Tarantina Stekli psi. Listam namreč po reviji Vino iz leta 2012. Na črno-beli fotografiji, posneti v kleti*, pozirajo Darinko Ribolica, Silvan Peršolja in Goran Jakin. Samozavestni, ponosni. Z nekakšnim swagom. V sredini je Silvan Peršolja, direktor. Karizmatik. Neposreden sogovornik. Človek iz enega kosa, bi rekel moj fotr. Omenim mu tisto fotografijo, nasmehne se in reče: »Sporočilo te fotografije je. Tu smo. Tu delamo. Da, tudi kleti obstajajo.« • V Brdih, slovenski Toskani, očitno počnejo nekaj prav. Trenutno so najbolj prestižni vinorodni okoliš v Sloveniji. Če kakšnemu tujcu naštevate uspešne slovenske vinarje, se težko izognete imenom iz Brd. Pa pustimo subjektivna merila ob strani. Zame ključni podatek je dejstvo, da v Brdih vinogradniške površine ne upadajo. Nasprotno. V zadnjem času lahko opažamo kopico novih investicij. Povprečen vinogradnik v Brdih obdeluje 2,69 hektarja, kar je enkrat več od druge, Vipavske doline z 1,28 hektarja in daleč nad povprečjem v Sloveniji, ki znaša 0,53 hektarja. Vinogradništvo in vinarstvo mora biti tudi uspešna gospodarska panoga, če želimo, da bo preživela na dolgi rok. Tega se v Kleti Brda še kako dobro zavedajo. Zavedajo pa se tudi svoje pomembnosti in dolžnosti, ki jo imajo, ter v sodelovanju z drugimi briškimi vinarji delajo korake naprej. • Če išče Peršolja zadružne zglede v Južni Tirolski ali Wachauu, lahko mirno omenimo, da je Klet Brda zgled v Sloveniji. P.s. Če ste v zadnjem času listali po reviji Decanter, ste lahko opazili, da je merlot Vrh med top tremi rdečimi vini jadranske regije.

Oranžno

»Houston, imamo problem,« bi se lahko pošalil, ker se bo v reviji Vino pisalo o oranžnih vinih. Saj, ampak obstajajo že dolgo, torej kakšen problem predstavljajo? V resnici se pojmovanje o tej nišni kategoriji vin zaplete, šele ko se definicije lotijo vinarji. Za ene oranžne barve pri vinu ni. Jantarna je. Za druge je ekološka pridelava grozdja osnovni pogoj. Da vrenje steče spontano, se zdi samoumevno. Za tretje mora biti maceracija ekstremno dolga. Brez dodanega žvepla, kakopak. Kaj zdaj? Redni bralci revije že vedo, da sledi opisovanje stila belega vina, ki ga pridobimo, če pri belem grozdju uporabimo tehnološki postopek za pridelavo rdečih vin. To pojasnilo je le grob približek, a zadosten za začetek teme. Takih vin se je v pogovornem jeziku oprijelo poimenovanje oranžno vino in se razširilo po vsem svetu. Oranžno zato, ker je bila barva teh vin na začetku trenda, pred več kot dvajsetimi let, precej različna od drugih belih vin. Bila je izrazito zlata in gosta, oranžna, bakrena, jantarna, lahko čebulna ali kostanjeva, da ne rečem kar rjava. Sam se s poimenovanjem oziroma označbo oranžno vino strinjam zato, ker s tem poenostavimo sporočilo do vinopivcev in jim olajšamo odločitev pred vinsko polico v trgovini ali vinoteki. Da imamo različne kategorije vin glede na barvo, se že ve, in če dodamo še eno, ne bo zmede. Iz neke angleške študije izhaja, da povprečen kupec vina, ki vino občasno rad pije, a se ne poglablja v podrobnosti, potrebuje le sedem sekund, da izbere. Seveda se zavedam, da ima pri nakupni odločitvi cenovni rang pomembno vlogo, in ker oranžna vina nasploh ne spadajo med cenena, so tudi njihovi kupci bolj involvirani, kot so povprečni. Pa vendar. Ali so vsa bela vina res bela? Ali niso bolj rumena, celo zlate barve, sivi pinot in traminec pa pogosto še bolj odstopata od deklaracije? Tudi rdeča, rosé in rdečkasta vina – naš cviček – se med seboj lahko po barvi zelo ločijo, a smo se na večje ali manjše razlike že privadili, in problema ni. Težavica nastane z željo, da se postavi ena definicija za vsa taka vina. Rešitev za tovrstno dubiozo je ponarodelo klasična: ali si izmislimo tako široko definicijo, da se vsa vina nekako znajdejo znotraj nje, ali pa je definicija tako ozka, da jo skoraj vsa vina kršijo, in to uvidi celo vinarska inšpekcija ter preneha nadzor,
ki je izgubil smisel. »Houston, imamo dva problema.«

Svež veter v historičnih kleteh

Tri velike historične kleti, ki temeljno zaznamujejo identiteto svojih krajev, so v minuli petletki dobile nove lastnike. Kaj so doslej postorili v Vipavi, na Ptuju in v Mariboru in ali gre v kleteh vse v skladu z izvornimi pričakovanji? Kakšni so njihovi nadaljnji (dolgoročni) načrti? Revija Vino je poiskala odgovore.

Pogled z druge strani

Obiskala sem res mnogo kleti in prebrskala nešteto spletnih strani, ko sem iskala informacije, ki jih potrebujem, ko pišem o vinu. Včasih je bil postopek prav neverjetno frustrirajoč in na koncu sem bila ne le razočarana, ampak tudi prepričana, da bi lahko kleti in vinarji storili mnogo več, da bi se tudi na ta način pokazali v boljši luči. Komuniciranje z javnostjo je drago in lahko od vinarjev zahteva veliko časa. Kaj vse bi lahko izboljšali?

Slovenski festival vin

Ko se je pred štiriindvajsetimi leti na iniciativnem odboru razpravljalo o poimenovanju festivala, so bile na mizi tri možnosti: Festival slovenskih vin bi bil najbolj všečen, a potem tujih vin ne bi moglo biti. Festival vin bi bila najširša definicija. Slovenski festival vin pa je z lociranjem države izpolnil vse želje. Spomnim se tudi dileme, da vermut ne spada na vinski sejem, a je ogled Zakona o vinu zavrnil tovrstne interese. Ker gre za kulturo vina, se je zdel Cankarjev dom še posebno prava lokacija, saj druge gostinske lokacije nimajo statusa kulturnega hrama. In tako po toliko letih in različnih lokacijah vstopimo v letošnjega, ki je bil znova v CD.

In še:

  • Pet vinarjev odgovarjaja na naša vprašanja v rubriki KDO STE:
    – Aljoša in Maja Štrancar (Štrancar)
    – Kristian Keber (Keber)
    – Domonik Sosolič (Sosolič)
    – Viljem Žižmond (Guštin)
  • Pod lupo:
    Naj 7 penin po menju sedmin peničarjev
  • Glass of Bubbly Awards 2022
  • Diam
  • Mavrud
  • Vinarji predstavljajo vina iz svojih kleti:
    – Damir Zgonik (Zgonik): Cabernet sauvignon 2018
    – Sandi Slejko (Dornberg): Črna rebula 2018
    – Metod Bizjak (Bizjak): Rebula 2019
    – Danilo Baša (Baša): Rosé 2022
    – Borut Slejko (De Adami): Merlot 2009
    – Dean Čebron (Čebron): Chardonnay Terase izbrano 2020
    – Samo Krajnc (Krajnc): Šipon 2021
    – Danilo Flakus (Dveri-Pax): Penina DP brut šipon 2017
    – Danilo Šnajder (Verus): Šipon 2021
    – Alojz Gaube (Gaube): Laški rizling 2021
    – Marko Kristančič (Kristančič): Merlot 2018

Ti je vsebina všeč?

Naroči se na revijo Kupi posamezen izvod Poglej arhiv preteklih izdaj