Vinalije

V povprečju svojo strast v življenju živim, vendar vseeno poskušam razumeti: kaj, kako, kam, zakaj? Zakaj uničujem rastlinski kisik, a v naslednji sekundi izdiham in dajem? Zakaj živim ta trenutek in ta prostor in me naslednji trenutek več ni? Zakaj potujem, a se vedno vrnem nazaj tja, kjer sem nekoč že bil? Zato poskušam verjeti trenutku. Recimo trenutku trgatve, ko naravi vzamem, kar mi sama želi dati. Odrežem očesom viden grozd, hkrati z družbo mikroskopskih organizmov, določljivih kemijskih elementov, zaznavnih mas in energij, ter nezaznavnega. Vesel sem, da sem lahko poleg, ko se ta skup pretopi v vino in ustekleniči v skupno idejo. In lepo je, ko je steklenica na mizi, okrog nje pa gmota ljudi, nevednih, zvedavih, velikih, majhnih, bogatih, skromnih, duhovitih in duhamornih, lepih in grdih … To je pravzaprav moj odgovor na: kaj, kako, kam, zakaj? To je moj življenjski kuharski recept.