BIL JE ZVEST
Ko degustiramo vino, ga najprej poslušamo, kako se zliva v kozarec. Naslednja vzbudi pozornost barva, ki o vinu lahko pove že zelo veliko. In tukaj se bom tokrat ustavil….pri barvi. Obstajajo namreč ljudje, ki imajo drugačne oči in življenje vidijo v drugačnih barvah. Kar doživljajo znajo na njim lasten način posredovati svetu – preko barv.
Ali verjamete, da ima vsaka dežela svoje barve? Ali verjamete, da se te barve najlepše vidijo v vinu? To niso barve, ki jih vidimo v naravi, to so barve, ki jih čutimo. To so barve, ki jih ljudje nosimo v sebi in govorijo o značaju. Iste so kot barve, ki se skozi čopič slikarja prelijejo na platno. Tistega slikarja, ki je svojo deželo čutil z vsem svojim bitjem. Včasih se zdi, kakor da je imel na paleti vijoličen refošk, živordeč maločrn, zlatorumeno malvazijo in jantaren muškat. S temi barvami je risal podobo šavrinskega gričevja ter beneškega zaliva in zraven srknil kozarec svoje malvazije. Zato, da je bil čopič bolj sproščen, da je lahkotneje stekel po platnu in z barvami vina risal podobe, ki jih je videl samo on. Iskrive oči in zadovoljen nasmešek ob polnem kozarcu istrskega vina so bili obet za velike stvari. Ženske na obali, pejsaži, trgatev, bik, šavrinke in čisto nazadnje štrigon, kot krona tistega, kar je bil on sam. Mitološka figura predelana z njemu lastno domišljijo je postala šavrinski Dioniz, ki je iz istrskega olimpa razgrajala po istrskih kleteh in spalnicah.
Odločen pogled, tam nekje izmed čela in naočnikov usmerjen postrani je dajal slutiti, da bo v kratkem privrela na dan nova, izvirna domislica in kar je še trenutek pred tem izgledalo nemogoče ali skrajno težko je v hipu postalo samoumevno in povsem enostavno. In tako je nastal tudi Štrigon – ob kozarcu brtošanske malvazije seveda.
Barve istrskih vin so močne, puščajo sledi in se vtisnejo v spomin. Bil je Zvest svojim barvam .