Zelena
Lepa so junijska jutra. Sonce na vzhodu še ni pokukalo izza obzorja, a vendar je svetlobe že dovolj, da so zaznavni obrisi istrskega gričevja. Vse je še zeleno. Istra se bohoti v tej barvi življenja, barvi klorofila. Lahko smo mu hvaležni, da obstaja, da si ga je nekdo izmislil in nam ga podaril. Brez klorofila na zemlji ne bi bilo ničesar. Je verjetno najpomembnejša in najdejavnejša molekula, ki je vsem na očeh a je pravzaprav skoraj nihče ne opazi. Energija svetlobe se preko klorofila pretvori v energijo sladkorjev. Tako nam je na voljo. Da rastemo, se razvijamo in se veselimo. Rezerve za brstenje so porabljene, sedaj je listne mase več kot dovolj, da se začne ustvarjati novo življenje. Jagode se počasi debelijo in v kratkem se bodo grozdiči povesili in se polnili z vodo, kislino. Danes so grozdne jagode še majhne, trde in zelene. Polne so klorofila, ki ustvarja sladkorje iz katerih še ne bo vina, bo le rast. A vendar čez čas nastopi mehčanje in nastajati začnejo tisti pravi sladkorji, katerih skelet bo končal v alkoholu. Še malo… Hvala ti, klorofil!
Je preživela listna masa? V Vipavski dolini, zaenkrat, TOK, TOK po lesu, toča ni kaj dosti rogovilila… pravjo da pri vas pa da je bilo kar…
Grozni
Pri nas ni preživela vsa listna masa…
TOK TOK po lesu ni pomagal. 
Jp…je stolklo ja…enih 30 – 40 %…. Ma bo treba še malo počakat za bolj realno oceno. So pa vinogradi različno prizadeti. Je klestilo precej razpršeno.