A,B,C,D,E
Vinistra, svet malvazij. Po degustaciji 34 vzorcev in dveh pavzah smo naposled prišli do finala. Šest komisij, v vsaki 6 degustatorjev je izluščilo najboljše od najboljšega. Pred seboj imam 5 kozarcev in v njih sveže malvazije, ki so prejele največje število točk ter se tako borijo za izbor najboljše sveže malvazije. A, B, C, D, E so oznake pod kozarci. Naloga: izmed teh petih izbrati najboljšo. Povoham prvo, že na vonju je preveč sovinjonska, jo poskusim: aromatika se potrdi. Sicer lepa malvazija, s prijetno izraženo svežino. A to ni to, malvazija mora biti nekaj drugega. K nosu približam drugi kozarec. Skozi nosnice zavrtinčim vinske hlape z vonjem po tropskem sadju, akaciji… Ja, to je to. V ustih ponovno prijetna malvazija, dovolj polna, dovolj bogata a vendar dovolj sveža. Gremo dalje…vzorec C. Ponovno aromatsko značilna malvazija, podobna prejšnji. Obetavno. Zaznave se v ustih zgolj potrdijo, v štartu je prijetna mehka. Ustno votlino oblije občutek polnosti in mehkobe, ki se čudovito zaključi s prijetno zaznavo svežine. Sledi pookus….traja. Odložim kozarec in sežem po naslednjem. Aromatika je ponovno značilna, podobna prejšnjim dvem. Odločala bodo usta… Težka bo, v ustih podobni občutki kakor pri prejšnjem vzorcu. Če zadnji vzorec ne bo najbolj prepričljiv, bom C in D degustiral še enkrat. Povoham zadnji kozarec. Vonj me ne navduši. Ponovno sovinjonska malvazija, tokrat niti ni v ospredju bezeg temveč zelena paprika, špargelj. Zadnji vzorec me razočara, vonj je sicer prijeten, a to ni vonj malvazije. Zavoljo doslednosti ga postavim na brbončice in res, vtis se zelo popravi. A vendar to ni to… Škoda, ta harmonija z bolj značilnimi vonjavami malvazije bi lahko bila zmagovalna. Za trenutek se zamislim in ponovno povoham in okušam vseh 5 vzorcev, če se je morda kaj spremenilo. Spremembe so sicer zaznavne, a kaj ko so razmerja ostala ista. Poglobim se v vzorca C in D, ki sta si zelo blizu. Odloči tisti kanček daljšega pookusa, ki me je pri vzorcu C navdušil. Pa ga imamo, zmagovalca… Tokrat delim mnenje večine.
Povišane vsebnosti hlapnih kislin so po novem torej OK (prejšnji zapis), to je treba razumeti in dobro oceniti, čeprav gre v osnovi za pomanjkljivost oziroma za napako. Sovinjonasto noto v malvaziji je treba pa kaznovat, čeprav gre morda le za premišljeno uporabo selekcioniranih kvasovk, kontrolirano temperaturo fermentacije in posledično za manj zapackano (bolj zdravo?) vino. Hmmmm.
Zgornjemu komentarju se seveda reče poenostavljanje…pretirano poenostavljanje. Prosim, če še enkrat dobro preberete omenjene zapise.
Zaradi takšnega poenostavljanja, se vinu velikokrat godi krivica.
O poenostavljanju
Vinski hlapi niso hlapne kisline.