Na suho gremo v sušec in pri nas ga pravzaprav še niti ne rabimo. V Brdih je baje že zelo suho in nekateri celo razmišljajo o zalivanju mladih trt. Pa saj ne bo treba… Vsekakor se pa obeta zelo delaven in pester mesec, na vseh področjih. Sredi meseca festival malvazije v Ankaranu, en kup predstavitvenih večerov: malvazija tour, samostojno ali pa s kolegi iz našega novo nastalega vinskega kvarteta 4Istra, s katerim se kar uspešno predstavljamo v sosednji Italiji. No, mimogrede je objavljena tudi nova spletna stran www.steras.com, tako da ste vabljeni k ogledu. Sicer manjka še intro, sledi pa še verzija v Italijanščini in Angleščini…upam da kmalu. V vinogradih se pridno veže in do aprila bo pod streho tudi to opravilo. V kleti pa komaj čakajo na stekleničenje vina iz nove, sveže linije tekočega letnika: bela zvrst Zlati cvet, Malvazija, Rose, Refošk, Cabernet sauvignon in Muškat. Vabljeni k pokušnji!
Tilen Praprotnik
Kolesje se je naposled začelo vrteti… Sicer tik pred zdajci, a kaj ko smo sami volonterji in imamo ogromno svojega dela. Torej festival Malvazija žlahtni okus mediterana bo letos v hotelu Adria v Ankaranu in sicer 18. in 19. marca. Prej pa lahko pričakujete vrsto dogodkov v sklopu Malvazija tour-a, ki se bodo odvijali v Restavraciji Solni cvet v Sečoveljskih solinah, pri Špacapanovih v Komnu, v Rizi Biziju v Portorožu (dve lokaciji še nista dorečeni, pa jih tokrat ne bom omenjal). Poleg tega bo zanimivo tudi pri Vesni v Izoli, kjer boste lahko degustirali malvazije, ki so 1 leto zorele na globini 22 metrov sredi Piranskega zaliva, za primerjavo bodo seveda ponujeni tudi kontra-vzorci, ki so bili medtem na kopnem. V Štrigonu bomo pa 4 istrski vinarji predstavili svoje malvazije tekočega letnika, pa še kako bomo imeli zraven. Dogajalo se bo, pred, med in po festivalu. Verjamem, da bo pestro, zanimivo in da bo prav vsak našel kakšno malvazijo po svojem okusu. Sicer pa več informacij pride v kratkem, zato le spremljajte www.malvazija.info, poslušajte radio in berite časopise…
Tilen Praprotnik
Burja se je zaenkrat umirila, mraz pa še kar stiska. Res, da je malo popustil a je to le občutek…zaradi Burje. Ko piha burja, lahko v miru odštejemo še kakih 10 stopinj. Ko je torej nula, je kakor da bi bilo -10. No, ampak zdaj je vse mirno, kakor da je apokalipsa zaključila svoje delo in je čas za nov začetek. Izza oblakov je posijalo sonce in vinogradi že kličejo po delu. Še povezat je treba, pa korone počistit, v modrem napeljati žico, zamenjat kakšno frkado, pa še se kaj najde. To zimo nekateri primerjajo s tistimi iz let 1929, 1956 in 1985, ko so v naši ljubi Istri oljke množično pomrzovale, kako bo letos bomo videli kmalu. No, pri nas je tistih nekaj mandarin in limon, ki so bile posajene v loncih odšlo v večna lovišča, tiste v zemlji bodo zgleda preživele. Trta pa itak ni bila pretirano občutljiva na minule vremenske razmere. Vina so se pri tem mrazu lepo stabilizirala na vinski kamen, tako da so letos v vseh pogledih ugodne razmere za vina z nizkimi kislinami. Včasih razmišljam, da v tistih kleteh, kjer ni temperaturne kontrole, o veličini letnika ne odločajo samo vremenske razmere tekom letnika v vinogradu, temveč veliko prispevajo tudi vremenske oz. temperaturne razmere po trgatvi in med zorenjem vina. Tako bi bilo zelo fajn, če bi pri trgatvi malvazije, nekje začetek septembra, temperature padle na kakih 10 stopinj celzija, okoli 20. septembra, ko trgamo refošk, bi se pa spet dvignile na kakih 25. Pa naj tako ostane dokler se ne končajo razkisi, pol pa mraz, vsaj kakih 14 dni, naj bo par stopinj pod nulo, za stabilizacijo in bistrenje… OK, šalo na stran. Žal so tako idealne razmere sila redke in je pač treba poseči vmes. Je pa temperatura zagotovo najpomembnejši dejavnik pri pridelavi vina in zelo vpliva v vseh fazah pridelave in razvoja vina.
Tilen Praprotnik
Verjetno se je vse začelo čisto po naključju. Pobrali so grozdje iz njega iztisnili sok in ker niso vsega spili takoj je iz te tekočine nastalo vino. Iz sladkorja je nastal etanol, spremenile so se arome, spremenil se je okus, spremenil se je svet. Ja, brez vina bi bilo čisto drugače… Ali kako že gre tisti vic: “Fantje, puste stat kulo, sm si zmislu alkol!”. Torej, začelo naj bi se v Mezopotamiji in prvi dokazi o obstoju vina nam pokažejo letnico 4000 pr.n.š.. Prvi dokazi so seveda vezani na odkritje naprav oziroma pripomočkov, ki so služile za ločevanje tekočine od trdih delcev, se pravi pečk, kožic in pecljevine. Vse skupaj se je pa lahko zgodilo in dogajalo že veliko prej. V tretjem tisočletju se pojavijo prvi pisani dokazi o obstoju vina in od takrat dalje, lahko nedvoumno govorimo o obstoju in pomenu te žlahtne pijače. Prestavimo se sedaj iz daljne Mezopotamije v našo ljubo Istro. V tem času se Istranom o vinu verjetno ni niti sanjalo ali pač. Dokazi, da so Istrani uživali vino pred prihodom Rimljanov seveda obstajajo in so vezani predvsem na pivske prizore, ki so upodobljeni na različnem posodju. Vino pa naj bi bilo takrat vezano predvsem na uvoz. Ker pač ni drugih, materialnih dokazov je to edini logični zaključek. Zadnji kralj Histrov, ki se je upiral prodoru Rimljanov v Istro je imel zelo zanimivo ime, in sicer Epul, kar v prevodu pomeni pijanec in vsekakor nakazuje na tesno povezanost istrskega prebivalstva z vinom. Torej od leta 177 pr.n.š. dalje, ko so Rimljani osvojili Istrski polotok lahko tudi na kozjih tleh govorimo o gojenju vinske trte in pridelavi vina. Dokaze o tem najdemo v podeželskih vilah (Vila Rustica), ki so bile precej samozadostne kmetijske enote posejane po celotnem rimskem imperiju. Veliko so jih izkopali tudi v Istri in v njihovi notranjosti odkrili stiskalnice za olje in vino. Z rimsko osvojitvijo postane Istra dežela trte in vina in to je tudi podkrepljeno z arheološkimi dokazi. No, kakor že rečeno, vse skupaj se je lahko zgodilo že veliko prej… Še posebej ne morem mimo grške in feničanske prisotnosti v tem prostoru, ki sta ravno tako veljali za izrazito vinski civilizaciji. Dokazov torej ni, a vendar kaštelirji še skrivajo marsikatero skrivnost.
Tilen Praprotnik
Najnovejši komentarji