Vinalije

Letos so bili prvi pretoki opravljeni nekoliko kasneje, večina kar konec novembra, kar sicer ni običajno. Vendar je vse skupaj precej skladno z letnikom, ki smo mu bili letos priča. Refoški imajo izjemno nizke kisline, pri nekaterih pridemo celo na neverjetnih 6 g/l kisline. Pa še ni konec, kislina bo do spomladi še nekoliko padla. Prejšnjo nedeljo, sem se udeležil ocenjevanja vin članov italijanske skupnosti pri Pavletu v Piranu. Tam sodelujem s prekinitvami že nekaj let. Na tem ocenjevanju se zelo hitro vidi, katere napake in bolezni vina so značilne za določen letnik. Letos sta tako izstopala miševina in bekser, kar je odraz visokih pH vrednosti in slabe prehranjenosti vinske trte zaradi šokantnih vročinskih razmer v času dozorevanja. Bilo je tudi nekaj mlečnih in ocetnih cikov, kar je nakazovalo na določene prekinitve fermentacij zaradi visokih koncentracij sladkorja v grozdju in ponekod tudi zaradi visokih temperatur same fermentacije, kjer je pač ni mogoče nadzorovati. Torej…degustirali smo 64 vin, 44 belih in 20 rdečih, od tega jih je bilo mogoče 10 takih, da so bila sprejemljiva. OK, gre za majhne pridelovalce, ki vina večinoma ne prodajajo, temveč ga porabijo sami, vendar je vseeno škoda, da se potencial takega letnika, kot je bil 2011 ne izkoristi. Pa saj ni treba dosti, nekateri imajo žal še danes predsodke proti žveplu in selekcioniranim kvasovkam. Za dobro vino ni potrebno dosti, zgolj dobro grozdje in nekaj znanja, ali če hočete dobro grozdje, žveplo, selekcionirane kvasovke in nekaj zdrave pameti. Za konec naj Vam zaželim vesele silvestrske praznike in seveda obilo dobrega in razburljivega vina v prihajajočem letu 2012. Upajmo, da bo odličen letnik!

Tilen Praprotnik

Ok. Predstavljajte si neko vino, npr. Cabernet sauvignon (to bi lahko bilo tudi katerokoli drugo vino, ki ima neke ‘globalne’ razsežnosti). Prihaja iz različnih koncev sveta v različnih stilh. Od svežega, tekočega letnika, do ultra zorjenega, lahko tudi barikiranega. Iz Italije, Francije, Čila, Kalifornije…. Obdelava vinogradov je zelo različna, pridelki gredo od nekaj dekagramov, do nekaj kilogramov. Stroški pridelave so lahko enormno različni. In vsa ta druščina ima na etiketi napisano eno in isto…Cabernet sauvignon. Ko se torej običajen potrošnik vina, ki se v neko teorijo niti ne poglablja preveč, sooči s cenami teh cabernetov na trgu je seveda upravičeno zmeden. Zakaj neki, stane ta cabernet 4 €, tisti drugi pa celih 20 €? No, sama od sebe se ponudi primerjava s trgom avtomobilov, in verjetno je vsakemu povprečnemu zemljanu povsem razumljivo, da je Renault Megane dražji kot Renault Clio. Razlika je namreč vidna že na pogled in je ni potrebno posebej razlagati. Pri cabernetu je pa situacija vendarle nekoliko bolj zapletena… Razkošna steklenica ter lepa etiketa lahko v primerjavi z običajno steklenico in preprosto etiketo ta način razmišljanja vsekakor preneseta na vinske police, vendar je pri vinu bistvo očem skrito. Kako je že tista….kdor hoče videti, mora globoko razpreti brbončice…ali nekaj podobnega…

Tilen Praprotnik