Vinalije

Pa so pod streho: Sivi pinot, Modri pinot, stare sorte in Malvazija. V sredo udarimo še po Syrahu in Refošku. Še nikoli tako zgodaj. Se obširneje razpišem, ko bo več cajta…

Tilen Praprotnik

No, pa smo ga. Dvignili namreč, potopili smo ga itak že lani. Beseda teče, kakor se za ta blog spodobi, o vinu. Prvega julija 2010, smo na Vesnino pobudo v ‘globine’ Slovenskega morja spravili nekaj steklenic belih in rdečih. Ravno toliko, ‘za videt’ kaj se bo zgodilo. V kleteh so ostali spravljeni kontra vzorci. In v sredo smo se zbrali, vsi sodelujoči vinarji in pobudniki, pa smo probali. Bilo je presenetljivo pozitivno. Bela vina, so se prav vsa sharmonizirala, postala so zrela in skladna, bolj uravnotežena in prijetnejša za pitje. Enoglasno smo se strinjali: enoletni potop belim vinom nedvomno koristi. Pri rdečih je bila situacija nekoliko drugačna, z izjemo enega vzorca so vsi ostali pričeli smrdeti. Vonj je spominjal na žveplene substance, čeprav ni šlo za značilne redukcijske vonjave. Ogled čepov je dal odgovor: razen enega, so bili vsi prebiti, niso vzdržali. Vina smo pustili počivati čez noč in Vesna jih je naslednji dan poizkusila. Pravi, da so se bistveno izboljšali… Obogateni z novimi izkušnjami, letos ponovimo poskus.

Tilen Praprotnik

Kruh v simbolnem pomenu predstavlja kristusovo telo in vino njegovo kri. Vendar to ni njun edini skupni imenovalec. Vino in kruh oz. moka, sta imela tekom zgodovine podoben razvoj svoje ‘prečiščenosti’. Človeštvo si je vedno želelo bele moke in belega kruha, razvoj žitnih mlinov je šel v smeri vse večjega osiromašenja žitnega zrnja med mletjem in s tem vse svetlejše barve in večje voljnosti za mesenje. Na ta način je moka in z njo kruh izgubljala svojo prehransko vrednost, saj se je z večjo stopnjo čistosti zmanjšala količina rudninskih snovi in lažjih, vodotopnih beljakovin ter s tem njen hranilni pomen. Tako pridelane moke nas zato polnijo in ne hranijo, kakor pravi Dario Cortese. Podobno je z vinom, pri katerem je še danes za marsikoga njegova kristalna bistrost ideal. Vprašam se naslednje: ali se sploh zavedamo, da s čiščenjem in filtriranjem vina zmanjšujemo ne samo njegovo prehransko vrednost, ampak tudi njegov okus in verjetno še kaj? Ali se sploh kdo ukvarja s prehransko vrednostjo beljakovin v vinu, ki jih je na primer v malvaziji zares ogromno?

Tilen Praprotnik

Prebral pismo gospoda Polaniča, prebral članek v Reporterju (Kralj Prekmurja, Številka 30, leto 2010, Ponedeljek, 26. julij 2010) in komentarje na blogu ter vse skupaj dodal vprašanjem, komentarjem, mnenjem, ki so me zadeli na ulici. Po vsemu prebavljanemu moje počutje niha med običajno slabostjo, ko poješ nekaj zares slabega in napadom smeha po dobri epizodi Monty Pythona…

Je pa res, da sem v vsej zgodbi večkrat posredno ali neposredno vpleten, zato par mojih mnenj.  Preberite več …

Primož Lavrenčič

Osnovni aksiom vsega je dejstvo: Ocenjevanje vina je subjektivno, po definiciji! Zanimiv, novejši, članek o tem pišeta Jonathan Hope in Pierre-Louis Patoine. 2009. “Does a Glass of White Wine Taste Like a Glass of Domain Sigalas Santorini Asirtiko Athiri 2005?” A Biosemiotic Approach to Wine-Tasting. (Revija Biosemiotics, št. 1., str. 65 – 76). Povzemimo kar nas zanima: ideja zaznavanja okusa (vina) je odvisna od mnogoterih predstav pokuševalca in je podprta z znanjem osebe in kroži v subjektivnem kulturnem okolju. Preberite več …

Primož Lavrenčič