Vinalije

Spet nenavadno vreme za ta čas…. Relativno hladno, od srede 20. julija smo praktično vsak dan deležni padavin. To pomeni, da je danes že enajsti dan s padavinami, kar je enostavno preveč. Sicer se ni zgodilo še nič kritičnega, stanje v vinogradih je še vedno odlično a odločilni zadnji trije tedni so vse bližje. Trgatev se še vedno obeta precej bolj zgodaj, vendar upam, da se bo s ponedeljkom vreme zares obrnilo na bolje, da bo spet vroče in suho…do trgatve. In ta je blizu, zares blizu…za sivi pinot, že nekje med 20. in 25. avgustom, malvazije v začetku septembra in kmalu po 10. septembru bo verjetno padel že prvi refošk. Če se spet obrne na bolje…vreme seveda. Zgodnje trgatve, ki so bližje poletju, so ponavadi itak boljše iz preprostega razloga, ker je večja verjetnost za lepše vreme. In tega zdaj potrebujemo.

Tilen Praprotnik

Občutek imam, da se je danes zgodil pomemben dogodek za istrsko vinarstvo. Sestali smo se predstavniki društva vinogradnikov Slovenske Istre in predstavniki Vinistre. Namen je obetaven, sklenjen v tri točke: 1. Uporaba geografskega porekla Istra za obe Istri, hrvaško in slovensko ( kar pomeni, da bi se znebili obvezne uporabe nacionalnih pridevnikov). 2. Skupne promocijske aktivnosti istrskih vinarjev iz obeh strani meje. 3. Zaščita istrskih sort (Malvazija, Refošk, Teran, Cipro – Muškat ruža, Beli muškat). Več sledi v naslednjih tednih, mesecih… Sestanek je bil pravi brain storming, padale so ideje, prisoten je bil pozitiven duh volje po sodelovanju. Dejansko je Istra ena regija, razdeljena med 2 (pardon 3 – ok, tudi v Italiji je en košček) državi, ima specifike, ki jih na tem prostoru zlahka vzporejamo, jih čutimo kot celoto. Ko Slovensko Istro primerjamo z drugimi regijami te homogenosti ni čutiti. Saj podobno je na Krasu, Italijanski Kras, Slovenski Kras – tam itak te dileme ni, ker je Kras tudi narodnostno tako ali tako od nekdaj slovenski. Bricem binoma Brda – Collio ni uspelo razbiti oz. združiti. Menim, da bomo v istri uspešnejši saj bo dovolj eliminacija pridevnikov.

Tilen Praprotnik

No, pa sta se začela barvat še refošk in cabernet. Zgodaj. Če gre tako naprej, bodo sladkorčki v grozdju spet visoki, in posledično tudi alkoholčki. Ampak to je z izjemo letnika 2010 v zadnjem času, kar ustaljena praksa. Moram reči, da so redki pivci vina, ki imajo radi visoke alkoholne stopnje. Kljub temu s površnim opazovanjem zaznavam pozitivno korelacijo med stopnjo vinske kulture posameznika in alkoholno stopnjo vina. Višja kot je prva, višja je običajno tudi druga. Kar se vidi predvsem po učinku, ki ga ima na pivca razkritje alkoholne stopnje. Žalostno je, da se marsikdo za nakup oz. pitje vina odloča tudi ali celo predvsem na podlagi alkoholne stopnje. Ampak tako pač je in očitno ne zadošča več, da je vino zgolj dobro. Seveda več sladkorja v grozdju pomeni tudi več drugih, za naša čutila pomembnih snovi. In zakaj danes sploh pridelujemo vina z višjimi alkoholnimi stopnjami, če se je še kako desetletje nazaj vina na veliko dosladkavalo? Odgovor niti ni tako zahteven… O klimatskih spremembah se v zadnjih letih na veliko govori, predvsem takrat, ko je na sporedu suša ali pa toča. Dejansko meteorologi pravijo, da se ozračje segreva, posledično pride na zemljo več energije, posledično imamo več sladkorčkov v grozdju. Koncentracija CO2 narašča. V času študija, ko sem v drugem letniku agronomije obiskoval predmet meteorologija, je bila koncentracija CO2 v atmosferi nekje 0,03 % in v naraščanju. Podatek iz leta 2009 pravi, da je ta koncentracija 0,0387 %, leta 2035 pa naj bi bila že 0,055 %. Lep skok, s posledicami. Verjetno je razumljivo, da je CO2 iz atmosfere dejansko glavno gnojilo, ki ga rastline sprejemajo skozi listne reže in se vključuje v praktično vse organske molekule (ogljik je najpomembnejši atom v organski naravi). Z naraščajočo koncentracijo CO2 v atmosferi, se tako povečuje tudi gnojenje vinske trte. Lahko bi rekli, da že vrabci na strehi čivkajo o tem, da nižji pridelek grozdja pomeni boljše vino. In se je zgodilo… V vinogradih se ne pridela več toliko, kot včasih, ko kakovost vina ni bila pomembna. Danes so vinogradi drugačni, bolj gosto sajeni, gojitvene oblike so nižje, gnoji se bistveno manj. Cilj je manj pridelka, boljše kakovosti. Posledično je alkoholna stopnja višja in vina drugačna kot nekoč, predvsem bolj polna in bogata. V času dozorevanja, to je v zadnjih 2-3 tednih pred trgatvijo, se mora pač vse poklopit, da se sestavine grozdne jagode kopičijo v ustreznih razmerjih, da je dovolj sladkorja, arome, kisline in vsega ostalega. Količina pridelka, sonce, dež, založenost tal s hranili, izbira časa trgatve, stil vina, karakter vinarja itd. Bodi dovolj, tekst je itak že predolg. Nadaljujem kdaj drugič, ko me ponovno kdo razburi s komentarji visokih alkoholnih stopenj.

Tilen Praprotnik

Končno se je poletje v vsej svoji pripeki priplazilo tudi v naše kraje. Glavnina del je zaključena, vršičkanje opravljeno. Grozdje se že preoblači, menja barvo. Cipro in modri pinot, sta se že pognala v fazo dozorevanja. Refošk še čaka a verjetno ne bo rabil dolgo, Cabernet je pa itak vedno ta zadnji. Moram reči, v mojih statistikah je to najzgodnejše leto… Bomo videli kako bo v nadaljevanju. Rabim samo še en dež, en dober dež, tam nekje konec julija, mogoče tudi začetek avgusta in potem sonce, sonce do konca, do trgatve… A vendar me je k pisanju tega teksta nagnalo nekaj drugega. Izlet v Hrvaško istro smo s prijatelji sommelierji opravili sredi tedna: Trapan, Matošević, Roxanich… Vzhajajoče zvezde vinarstva na istrskem polotoku. V besedah je zaznati optimizem, v kretnjah, obrazni mimiki in med vrsticami zaskrbljenost. Očitno prihajajo drugačni časi. A razlagajte si to po svoje, bistvo je skrito…med vrsticami. Skratka…Trapan je postavil novo klet, lepo urejeno in praktično. Stavi na svežino Malvazija, Rose, Trebbiano (še ni na trgu, a je zanimiva svežina, aromatika in preprostost). – Mimogrede….Trebbiano je pri nas pagadebiti, nekateri ga imenujejo tudi tržačanka. – Vinogradi so 10 min vožnje od kleti…ok… fant je ogromno po svetu, se trudi prodajat. Matošević v Krunčičih, kupuje grozdje po lepem delu severne Istre, večina iz Bujščine. Lastne vinograde ima v centralni Istri, lega Grimalda. V nasprotju s Trapanom, je v kleti bistveno več sodov. Zanimive malvazije, od akacije do maceracije – kratke, da ne bo pomote. Sledi Roxanich…presenečenje…prav zares. V bistvu novinec na tržišču a vendar so količine naravnost astronomske. 120.000 buteljk, prva polnitev je letnik 2006 polnjen v letu 2008 – vse prodano. Svaka čast. Prideluje kar se da spontana vina, brez dodatkov enoloških sredstev (z izjemo žvepla), brez filtracije in čiščenja. Ok, čeprav vina delujejo zelo dobri križanci tehnologije in ‘tradicije’. Sledi Astarea, oštarija v Brtonigli… Nino je lastnik, prisede, pobere naročilo, se pomeni…

Tilen Praprotnik

Že nekaj časa je minilo odkar se je zaključilo Decanterjevo ocenjevanje a včeraj se je v Brtonigli vseeno razvila debata na to temo. Vsekakor smo se strinjali: zakaj sploh pošiljati vzorce v London in plačevati drage poštnine, če je skoraj celotna komisija sestavljena iz Slovencev. Mar ne bi bilo bolje in ceneje, da bi se ti zbrali kar v Ljubljani? A vendar je vprašanje precej globje: če pošljem svoje vino na ocenjevanje nekam v tujino, plačam drago poštnino in drago prijavo, potem želim, da moje vino oceni kompetentna komisija, ki pozna slovensko vinsko sceno vendar ni z njo ‘obremenjena’, kar je pa objektivno lahko le nekdo, ki ni Slovenec oz. nekdo, ki ni poslovno direktno vpleten vanjo. S tem ne želim reči, da slovenski ocenjevalci, ki so tam sodelovali niso kompetentni, temveč le to, da zame to ocenjevanje izgubi ves svoj čar in ne upraviči visokih stroškov. Letos svojih vzorcev nisem poslal in vse kaže, da jih ne bom niti drugo leto, ker to ocenjevanje ne ponuja več tistega, kar jaz od njega pričakujem. Decanter je tako očitno postal Dekanter…

Tilen Praprotnik