LIVIO
Morda poznate enega od boljših pridelovalcev vina v Furlaniji Julijski Krajini, Livia Fellugo? Njegova zgodba je v bistvu povezana tudi z južno obalo tržaškega zaliva oz. s tem, kar je danes Slovenska Istra. Danes je Livio Felluga sicer starejši možak, šteje jih preko devetdeset, z družinskim podjetjem – kletjo pa upravljajo njegovi otroci, trije sinovi in hči. Lanskega poletja sta se njegova sinova Maurizio in Andrea, odločila da ostarelega očeta morda še zadnjič odpeljeta v njemu tako drago Izolo, mesto v katerem se je Livio tudi rodil in preživljal otroštvo. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so se v njegovi številčni družini, ki se je ukvarjala s pridelavo vina, odločili, da se mora del družine preseliti v Gradež in od tam prodajati vino po Furlaniji. Tako se Livijev oče s svojo družino na parniku, ki je takrat vozil na redni liniji med Izolo in Gradežem odpravil čez zaliv. Od šestih otrok so bili štirje rojeni v Izoli, dva kasneje v Gradežu. Po drugi svetovni vojni se je za družino zgodil boleč dogodek in sicer priključitev Istre k Jugoslaviji, padla je železna zavesa, ki je družino Felluga odrezala od njihovega rojstnega mesta. Od Izole so tako ostali le spomini, ki so pri Liviu ostali še posebej živi. Tako se spominja, kako je v Izoli preživljal počitnice in s svojim dedkom hodil v brenti na osličku rezat trte v njihove vinograde na Šaredu. In tako smo se tudi srečali, zaradi Šareda. Maurizio, Andrea in Livio so v restavraciji Hotela Marina izbirali buteljke za degustacijo pri kosilu, med njimi je bila tudi moja… Natančno so prebrali, kaj piše na etiketi in Šared jim je očitno hitro padel v oči, to so namreč iskali, tam so bili nekoč njihovi vinogradi… Niso odlašali, odpravili so se k meni na Šared in verjetno jim je bilo toplo pri srcu, ko so odkrivali sledi svojih prednikov, čeprav niso natančno vedeli kje so pravzaprav potekale – čutili so jih v zraku. Po krajši degustaciji vin smo se odpravili na krajšo panoramsko vožnjo saj se iz Šareda vidi celoten tržaški zaliv, Izola in alpe v ozadju. ‘Ara Isola papa, ara che bella Isola!’, (Poglej Izolo oče, poglej kako je lepa) je vzkliknil Andrea in oče je obstal z ustnicami razširjenimi v širok nasmeh in iz oči mu je sijala sreča, kakor da je bil včeraj nazadnje tukaj in je strigel trte v enem od svojih vinogradov.
Najnovejši komentarji