Vinalije

Po kratkem predahu, ki je trajal od decembra sem, se je za vinogradnike – vinarje zopet začel predstavitveno – prodajni ples. Festivali, sejmi, degustacije, večerje… To obdobje, vse tja do začetka junija, je za tistega, ki v sebi združuje obraze vinogradnika, vinarja in prodajnika divje. Prebujati se začnejo tako naši kupci, kot naši vinogradi.

In tako padeš tja za mizo nekega sejma, rahlo zmahan in zmerno otopel. V eni roki vihtiš odpirač, v drugi vinski kozarec. Odpreš, pokušaš, zamašek o.k., temperatura o.k., se prijazno nasmehneš, nagneš glavo rahlo v desno in blokiraš ostrino pogleda. Pred teboj stoji neznani človek in čaka na skrivnosti tvojega pridelka, realno in verbalno. In vpraša: »Kaj, kako, kdaj zakaj…???« Sedaj je potrebno povedati ravno dovolj, ne premalo, ne preveč in to tisto pravo, bistvo. Abrakadabra in metek v čelo, istočasno. Prodano.

To intuitivno prepoznavanje človeka na drugi strani in izbiranje kaj od vsega znanja in izkušenj v tistem trenutku izpostaviti nas verjetno dela drug od drugega drugačne. Ekonomisti bi rekli boljšega ali slabšega prodajalca. Ampak če nisi šolan prodajalec in ti je biti vinogradnik-vinar predvsem način življenja zaideš v zagato. V svoji glavi imaš o trti in vinu shranjenih milijon informacij, hkrati pa se iskreno zavedaš, da je na koncu koncev, se pravi v kozarcu, vino le dveh vrst: dobro in slabo. In ko takole, rahlo zmahan in zmerno otopel (vzroki za tako stanje se radi množijo in potencirajo) v tistem dramatičnem trenutku tišine med vesoljem besed izbiraš metke na »Kaj, kako, kdaj zakaj…???«, zavedajoč se hkrati enostavnosti igre dobro in slabo, se zgodi, da ti obraz postane rahlo preveč zdolgočasen, morda vzvišen, nezainteresiran. Moj prijatelj Deniz, “gastro zabavljač”, je med dolgotrajno analizo mojega stila predstavitve na nedavnem festivalu v Zagrebu v takem šibkem trenutku na mojem obrazu prebral stavek: »Pij i ne tumbaj«. Ampak, če dobro premislim, pravzaprav za to gre!

Zato moj pogled in nasvet. Ne začenjamo degustacije s vprašanji, raje se posvetimo vinu, ki ga držimo v roki, poglejmo, povonjamo, pokušajmo. Ustvarimo svojo sliko in svoje mnenje (dobro, slabo, morda po kaki drugi kakovostni lestvici). Brez predustvarjenih pogledov, pohval in sodb zaradi pravih ali nepravih besed, ki so vas doletele, oziroma ne. Potem iščimo informacije.

Tisti, ki se z menoj strinjate ne berite naprej. Ostali pa, v imenu vseh vinogradnikov-vinarjev oprostite če ste kdaj doživeli kako tako za vas zdolgočaseno, nezainteresirano situacijo. Poboljšali se bomo!

Primož Lavrenčič