Prazna flaša: Teliani Valley, Tsinandali 2010
Italija, Umbrija, Perrugia. Sreda. Po programu bo Wines of Georgia Tasting ob 18.30, pa nas potem Ia popoldan povabi poskusit tisti dve gruzijski vini ob osemnajstih, skočim za vsak slučaj preverit in Gruzijke ki pripravljajo prostor potrdijo Iino napoved, potem se osemnajstih premislijo in je pokušina ob prvotno napovednih 18.30, ko pomagam Ii odpreti zadnjo nam namenjeno flašo in ko se morda z njo za revijo dogovorim za pismo iz tujine in ko imamo prisotni radovedneži potem pred sabo vsak svoj vzorec belega in vzorec rdečega. No, ne vzorec. VZOREC. Polno flašo namreč. In tako seveda po degustaciji nekaj vina ostane. Večina. In ker organizatorji to sami predlagajo in torej ni nevljudno in ker me tudi Barbi po telefonskem pogovoru nažene nazaj v tisti degustacijski prostor, si pač tam zamašim eno še skoraj nič prazno flašo belega in eno podobno polno flašo rdečega in obe položim v kufer in ker z že odprto flašo ne gre čakati, predvčerajšnjim zvečer belo doma iz hladilnika v kozarce in pri večerji pijemo in povsem brez oklevanja in povsem brez težav tudi hitro spijemo.

Sorta je rkatisteli, nanjo smo tu že naleteli, Tsinandali pa je eden od okolišev Gruzijske regije Kakheti. Tole naše vino je rahlo barikirano in posledično nekoliko masleno, sicer lepi citrusi in bele breskve na zelo zmernih 12,5 % alkohola. Pridelano torej po Evropsko, kot na degustaciji to opredelijo Gruzijke. Sicer predstavljena klet ni prav majhna in menda prideluje nekaj belega vina tudi še po Gruzijsko. V Kvevrih. Glinenih posodah. Amforah, po naše. A tega nam tokrat ne privoščijo, čeprav je menda večina prisotnih radovednežev pričakovala in si želela prav tega. Ali vsaj tudi to. Tudi glede na 525 trenutno evidentiranih gruzijskih avtohtonih sort in nekaj tisočletno vinsko tradicijo.
Tokrat si ne bom skušal ob prvi priliki priskrbeti še eno flašo. Se pa potrudim nekoč skočiti v Sakartvelo, kot Gruziji rečejo tam. Ne dvomim, da bo zanimivo.




















Najnovejši komentarji