Ilustracija

Spizdjeno

Zgoraj ni moje reklamiranje napovedanega dogajanja, daleč od tega. Je ilustracija, od nekod ukradena, po domače rečeno spizdjena (izraz je dovolj asociativen in ne potrebuje dodatne razlage), očitno je bila nekomu všeč, amatersko je izrezana s podlage, šalabajzersko potlačena po višini in z nič več znanja amatersko umeščena na novo podlago ter na koncu fejsbuknjena v javnost. Meni nič, tebi nič. Tako se danes pač menda to počne. Fejsbuk je free, fejsbuk je vse, vse je free … Ne zelo neobičajno razmišljanje v teh časih in prostorih. Zakaj bi se izgubljalo čas z iskanjem ilustratorja (ali fotografa), z risanjem (ali fotografiranjem), poleg tega je to strošek.

Dokler nekdo nekomu ne stopi za vrat. Potem včasih opravičevanje, pogosto tudi sprenevedanje in podobne kozlarije, menda pa kljub vsemu na koncu vedno bolj pogosto tudi javkanje in cviljenje.

Spodaj moj original izpred enajstih let, ilustracija je bila takrat narisana za Razvojno agencijo ROD iz Ajdovščine, ki ima pravico njene eksploatacije in od koder so me danes tudi opozorili na ta primer in me povprašali za mnenje glede te rabote.

Če je komu res dvomljivo, kaj se sme v takem primeru uporabiti, zgolj grobo, zelo poenostavljeno, a učinkovito pravilo: nič, česar nisi plačal ali sam ustvaril. Pika.

 

Posodobljeno

Scurek-Vina-kompletno kompozicija 1000

V studio dobimo vina. Na fotografiranje. Nedavno. Kompletna Ščurkova kolekcija. Nič neobičajnega. Ker to pač počnemo – fotografiramo. Med drugim.

Etikete na flašah so preoblikovane. Posodobljene. Osvežene. Tudi nič neobičajnega. Prej nasprotno. Če ne bi bila neposredna podlaga za njihovo posodobitev stara spoštljivih 9 let. To pa ni več povsem običajno. Oktobra 2007 sem namreč v tisk oddal etiketo, oblikovano za takratno Ščurkovo najbolj prestižno vino UP (slika spodaj). Zasnoval sem jo kot nadgradnjo ostalih takratnih Ščurkovih etiket. Ilustracijo sem že pred tem Stojanu na novo izrisal na podlagi prejšnje, ki marsikdaj tehnično ni bila primerna za uporabo. Ni omogočala vžiganja na lesene škatle. In še marsičesa. Recimo odtisa s toplotno folijo.

Etiketa UP iz leta 2007

Skratka – moja devet let stara etiketa dobi zdaj zgolj drug papir in nabor barvnih kombinacij za različna vina, nekaj laka in to je to. Lahko si rečem uau! Ali faaak! Ali pač nekaj tretjega, s čimer se malce potrepljam po ramenih in si malce zlezem v rit. Ker devet let stara novost res ni nekaj zelo običajnega.

Opomnik

Plakat za letošnje (že desete) Okuse Vipavske. Se vidimo! Ostalo piše. Ker ima plakat pač tak namen. Ilustracijo za letošnji festival smo zastavili tako, da smo se lahko prilagajali različnim dimenzijam potrebnih materialov. Ko je bilo treba, smo lahko pripravili pokončno izvedbo, pa potem kvadratno in na zgornjem primeru podolžno.

Plakat za letošnje skorajšnje (že desete) Okuse Vipavske. Se vidimo! Ostalo piše. Ker ima plakat pač tak namen. Ilustracijo za letošnji festival smo zastavili tako, da smo se lahko prilagajali različnim dimenzijam potrebnih materialov. Ko je bilo treba, smo lahko, ne da bi zmanjšali prepoznavnost celote, pripravili pokončno izvedbo, pa potem kvadratno in za zgornji primer podolžno.

 

Zvezde

Slovenia Wine Stars – An Outside View
showcasing a selection of Slovenian wines that received praise from the expert public in the last year.

S tem je zaenkrat povedano bistvo degustacije, ki jo na povabilo sejma Vinitaly v okviru njihovega prestižnega programa Tasting Ex…Press pripravlja revija Vino. Verona, ponedeljek 11. april. Več na spletni strani Vinitaly.

Veselo!

Ilustracija (oljni pasteli, flomastri in malce fotošopa) za članek v reviji Vino. Konkreten kontekst najdete tam. Kmalu.

Ilustracija (oljni pasteli, flomastri in malce fotošopa) za članek v reviji Vino. Konkreten kontekst najdete tam. Kmalu.

4199

Revija Vino - poletje 2015 - mnogo steklenic - ilustracija -
4199 steklenic je na zgornji ilustraciji za prispevek v poletni številki revije Vino. Slučajno toliko. Ker njih število niti ni pomembno. Preštel sem jih pozneje, ko je bila revija že v tiskarni. Torej nedavno :-). Se je pa želelo nakazati, kako zgleda pogled na vinsko sceno od zunaj, ni treba, da zelo od daleč. Ko kot vinar ne poznaš in ne vidiš najprej svojega vina, temveč je slednje le eno izmed mnogih. “Ključna je privlačnost na polici. Ali ima torej vino prepoznavno zunanjo podobo, ki je dovolj privlačna, da ga kupec vzame s police?” sprašuje Caroline Gilby (MW) v prispevku, ki sem ga nedaleč spodaj že nakazal. In s prstom pokaže še na marsikaj enako osnovnega in bistvenega. Za vse, ki recimo sanjajo mokre sanje o izvozu na Otok: pri steklenici vina za 5 funtov je slednje vredno 6-8 odstotkov te cene. 30-40 centov. Koliko že stane kila grozdja?

Petelinjenje

 

Dve desetletji star cviček v spodaj ovekovečeni flaši je zelo verjetno brez posebne kulinarične ali druge vrednosti. Razen zame. Etiketa na njem namreč te dni praznuje dvajset let. Moja prva resna etiketa.

 

Martincic Cvicek 1992 - -

 

Sedimo pred tem v Šmalčji vasi, listam skrbno urejen Martinčičev album dotedanjih etiket in se pogovarjamo o prihodnji novi podobi njihovih vin in Franc omeni šentjernejskega petelina, njihovega ptjalna torej, in ga pograbim, ne kot edino, vsekakor pa kot upoštevanja vredno idejo in vina Martinčič ga potem res dobijo. Takrat enaka velikost etiket za tri povsem različne steklenice – klasična renska flaša za beli pinot, manjša bordojka za chardonnay pozne trgatve ter klasična bordojka za frankinjo in cviček – eden redkih in verjetno tudi eden prvih cvičkov v buteljki. In štirje petelini, vsak za svoje vino.

Dvajset let pozneje smo še vedno Martinčičevi. Ali oni naši. Etiketo smo nekajkrat prilagajali spreminjajočim se predpisom (državno uradništvo je bilo že takrat precej ustvarjalno), nanašanje lepila na zadnjo stran potiskanih etiket so zamenjale samolepne etikete na roli … In potem to etiketo, ki je medtem za mladi cviček prislužila tudi nagrado Zlati MM, po skoraj petnajstih letih, zdaj torej tudi že pred leti, doleti temeljitejša posodobitev. Nova oblika, drugi materiali, tudi nova vina. Še vedno pa s šentjernejskimi petelini.

Martincic - petelini

Petek

 

Like imam definirane od prej, osnovno barvno skalo tudi. Pripravim grobe skice ilustracij in ko se naročnik strinja, jih izrišem detajlno in umestim k ustreznemu besedilu. Anita opozori in izboljšam še malenkosti na dveh sličicah ter odpošljem prvo zgibanko v skoraj končni pregled. Ostale sledijo. In za njimi potem plakati.

URSZR - Poplave - ilustracija - tus -

Medtem ko zunaj še vedno naveličano pada in piha in telefoni že molčijo, na nadzorni plošči tega bloga razberem, da je ustrezno programje doslej zaščitilo spletišče pred 18.884 neželenimi komentarji, Primož pa postavlja prvo številko časnika. Redakcijski ekipi, ki je premierno precej na trnih, prepošljem pomirjujoče sporočilo iz tiskarne: Pozdravljeni, vaše testne strani popolnoma ustrezajo našim navodilom in me veseli da obvladate svoje delo. Kar seveda ne pomeni, da je s tem že vse rešeno, ena skrb manj pa vseeno je.

 

Lisjak

 

Razmislek je bil temeljit, ideja je bila jasna, skica očitno prepričljiva in asociacije ustrezne. Klemen je namreč zasnovo potrdil in pri tem vztrajal in tudi v nadaljnjih fazah ob morebitnih pomislekih upošteval naše argumente. Ne glede na to, da je del starejše generacije ob predlogu imel klasične pomisleke. Na vinsko etiketo pač seveda sodi grozd ali list trte, morda vitica ali domačija, ne pa kurje pero. A naše drugačno mnenje je bilo uspešno branjeno in je Anita kmalu potrebovala materialno predlogo za realistično ilustracijo. Neprostovoljno, v častitljivi starosti, šteje jih že dobro desetletje, jo je prispevala naša kokoš, imenovana Kura. Ki, mimogrede, s svojim obnašanjem vztrajno negira splošno razširjeno mnenje o neizmerni neumnosti njene rase. Čeprav je tokrat njena pamet podlegla mojemu triku, ubogljivo je počenila, se mirno pustila pobožati in doživela izpuljenje svojega repnega peresa.

Rezervno pošiljko peres je sicer v manekenske namene iz Pivke poslala tudi Nataša, a se je potem  izkazalo, da je manjši, nežnejši, bolj puhast izrastek zgoraj omenjene ptice z našega borjača za naš namen primernejši. In tako naša Kura ni trpela brez pomena, če sploh je, ne kaže namreč od takrat nobene dodatne zamere.

Anita je potem pero filigransko izrisala v nekaj variantah, v grobem sem zadeve zložil vkup in vse skupaj predal Debori, da popili detajle. Kar je tudi bilo storjeno in kar je Klemen tudi požegnal in kar je Primož potem pripravil za tisk in kar je Debora še enkrat pregledala in me zasačila, kako sem en detajl pogoljufal natančno za milimeter in je sprejela mojo argumentacijo in je tisti moj milimeter ostal in so potem na Ptuju etikete pred tedni natisnili in je Primož potem za naše potrebe in za naročnika poftkal vsa štiri vina in mi pripravil tudi spodnji skupinski portret.

Skupinska slika. Brez dame, ki je prispevala predlogo za ilustracijo. Čeprav sem Kuro tudi nameraval ovekovečiti. A še ni uspelo.

Vodič 2012

 

Vinski vodič, ki, ko ga vsako leto naredimo in odpošljemo potrjene datoteke v tiskarno, sliši na ime prihodnjega leta, je, kar se nas tiče, letos končan. Oddan v tisk. Velikih sprememb od lani v našem delu ni bilo, pravzaprav skoraj nič, postopek je utečen, prešifriram podatke in ocene, Primož potem uredi prelom in se jebe s korekturami, ovitek je spet prevzela Anita, na koncu vse še enkrat preletim in odpošljem in tako zdaj do vsakoletne celote manjkajo samo še priznanja. Za najbolje ocenjena vina. Nekdo od naših bo potem s priznanji napoten na slavnostno večerjo ob izidu Vodiča in bo moral in smel jest in pit (za željne vročih informacij in seveda predvsem za željne najbolje ocenjenih vin: torek 25. oktober / prijave na http://www.vinskivodic.si). Trenutno smo glede odločitve o kurirju ali kurirjih zaradi predvidenih in nepredvidenih odsotnosti dela ekipa v razmeroma razsutem stanju in odločamo prihodnji teden, sredstev prisile pa mi doslej za to dolžnost ni bilo treba uporabljati. Čeprav se ta nam večerja dogaja v silno napornem letnem času. Ko včasih še za kaj bolj nujnega zmanjka časa. Sezona pač …