Sto?

Marjan je Marjan. Ker je Simčičev pač več. Da ni zmede. Čeprav je zanesljivo tudi Marjanov še nekaj. Morda več kot Simčičev. A vseeno: Marjan je Marjan in vse je jasno. 20 mm, f/6,3, 1/15, ISO 16.000 (z besedo: šestnajst tisoč)

Marjan je Marjan. Ker je Simčičev pač več. Da ni zmede. Čeprav je zanesljivo tudi Marjanov še nekaj. Morda tudi na vinski sceni več kot Simčičev. A vseeno: Marjan je Marjan in vse je jasno. 20 mm, f/6,3, 1/15, ISO 16.000 (z besedo: šestnajst tisoč)

 

11. marec 2016. Luca Gardini, nekdanji someljejski svetovni prvak objavi v italijanskem časniku La Gazzetta dello Sport svoj izbor 50 najboljših vin na svetu. Na 10. mestu je sauvignon Marjan Simčič Opoka 2012: 97 /100 točk.

Začetek septembra. Brda. Sedimo Barbi, Dušan in moja obilnost pri Marjanu in Valeriji in dobivamo v kozarce kompletno prihajajočo ponudbo. Aktualna vina. Nihče ni javno o teh vinih povedal še nič. Komaj kdo jih je do takrat že poskusil. Ker pomeni, da imamo lahko povsem svoja mnenja. Kadar se pojavi podvprašanje, Marjan za odgovor najde in odpre referenčno vino. Recimo starejši letnik iste sorte. Ali svoj oranžni primerek. Ali …

Vse torej brez vnaprejšnjih mnenj. Razen pri dveh prihajajočih Opokah 2013. Sauvignon in chardonnay. Marjan, preden natoči, napove: za tole pričakujem okoli sto točk. Realno? Noro? Drzno? Predrzno? Potentno? Prepotentno? Doda: dvanajstica je dobila sedemindevetdeset, tole je boljše.

Najprej pod nos in v usta napovedani sauvignon. Preblisk ob njegovem naskoku na čutila: verjetno napačen vrstni red. Sledi chardonnay. Ugotovitev: vrstni red je OK. Kar pove marsikaj. Pod črto pa: blizu sto. Zelo blizu. Oba.

In če je slučajno potreben dodaten kontekst: s svetovnima sortama v svetovnem vrhu. Zelo zelo visoko. S suhim mirnim belim vinom blizu sto? Preprosto? Ne se hecat!

– – – – – – – – – – – – – – – – – – –
Bolj podrobno o Marjanovih vinih, ki so VISOKO, pa Dušan Brejc v aktualni – jesenski – številki revije VINO.
– – – – – – – – – – – – – – – – – – –

Edo

Nedavno. Podraga v Vipavski dolini. Edvard Lavrenčič. Deloholik. Decembra bo praznoval svojih prvih 80 let. Eden mojih zadnjih motivov za jesensko številko revije Vino. Ena od štirih tam predstavljenih legend slovenske vinarske scene. 85 mm, f/8, 1/80 sekunde, ISO 800. In za tak motiv kar krasna mehka dnevna svetloba.

Nedavno. Podraga v Vipavski dolini. Edvard Lavrenčič. Prijeten sogovornik. Deloholik. Posreden ali neposreden krivec za vina Sutor in Burja. Decembra bo praznoval svojih prvih 80 let. Eden mojih zadnjih motivov za jesensko številko revije Vino. Ena od štirih tam izprašanih legend slovenske vinarske scene. 85 mm, f/8, 1/80 sekunde, ISO 800. In za tak motiv kar krasna mehka dnevna svetloba.

Posodobljeno

Scurek-Vina-kompletno kompozicija 1000

V studio dobimo vina. Na fotografiranje. Nedavno. Kompletna Ščurkova kolekcija. Nič neobičajnega. Ker to pač počnemo – fotografiramo. Med drugim.

Etikete na flašah so preoblikovane. Posodobljene. Osvežene. Tudi nič neobičajnega. Prej nasprotno. Če ne bi bila neposredna podlaga za njihovo posodobitev stara spoštljivih 9 let. To pa ni več povsem običajno. Oktobra 2007 sem namreč v tisk oddal etiketo, oblikovano za takratno Ščurkovo najbolj prestižno vino UP (slika spodaj). Zasnoval sem jo kot nadgradnjo ostalih takratnih Ščurkovih etiket. Ilustracijo sem že pred tem Stojanu na novo izrisal na podlagi prejšnje, ki marsikdaj tehnično ni bila primerna za uporabo. Ni omogočala vžiganja na lesene škatle. In še marsičesa. Recimo odtisa s toplotno folijo.

Etiketa UP iz leta 2007

Skratka – moja devet let stara etiketa dobi zdaj zgolj drug papir in nabor barvnih kombinacij za različna vina, nekaj laka in to je to. Lahko si rečem uau! Ali faaak! Ali pač nekaj tretjega, s čimer se malce potrepljam po ramenih in si malce zlezem v rit. Ker devet let stara novost res ni nekaj zelo običajnega.