Ducat

Revija Vino je bila povabljena, da pripravi degustacijo slovenskih vin na nedavnem sejmu Vinitaly znotraj njihovega najbolj prestižnega programa Tasting Ex…Press. Za ilustracijo: ko sem dve uri pred začetkom naše predstavitve za vsak slučaj v dvorani preverjal tehnično izvedbo spremljevalne projekcije, so someljeji prostor ravno urejali po predhodni degustaciji. Organizirala jo je revija Decanter. Ki je nekoliko močnejši medijski igralec od nas. Skratka: pomembna predstavitev v družbi ugledne konkurence. Decanter je bil razprodan. Mi tudi.

Pozitivni odzivi so nas seveda razveselili. A tudi negativne reakcije so bile pričakovane.
– Od ducata izbranih vinarjev z ducatom izbranih vin. Če bi degustacijo zajebali. A je nismo.
– Od nekaterih ostalih vinarjev. Ker degustacije nismo zajebali, oni pa bi s svojimi vini menda morali biti zraven. Menda? Nikakor menda! Nekateri od njih imajo povsem prav, strinjam se, še nekatera vina bi vsekakor morala biti tam!
A dvanajst vin je bila pač tokrat meja. Dvanajst. Ducat. Pika. Črta. Konec. Slovenija pa ima, na srečo, mnogo več kot dvanajst odličnih vin. In seveda tudi več kot toliko odličnih vinarjev.

Priprave na našo degustacijo. na vsako mesto po dvanajst kozarcev za dvanajst vin. In kozarec za vodo. Ter dva grisina. Plus beležka Vinitaly s kemičnim svinčnikom in naš spremljevalni katalog. 105 mm, F/7,1, 1/40 sekunde, ISO 1600.

Priprave na našo degustacijo. Na vsako degustatorsko mesto po dvanajst kozarcev za dvanajst vin. In kozarec za vodo, plastenka vode, dva grisina, beležnica sejma Vinitaly, kemični svinčnik ter naš spremljevalni katalog. Ter po en odlivalnik, primeren tudi za pljuvanje, na dva degustatorja. 105 mm, F/7,1, 1/40 sekunde, ISO 1600.

Kakor koli: nam se zdi najbolj pomembno, da je degustacija uspela in kot kaže smo bili z njo prepričljivi ter odprli možnosti za naprej. Kar ni mačji kašelj! Nekateri izven tokratnega ducata predstavljenih vinarjev to razumejo. Ali pa zgolj vljudnostno dajejo tak vtis. Nezadovoljstvo ostalih je razumljivo, njihova užaljenost pa tokrat res ni na mestu.

Za lažjo predstavo o zapisanem se z domačo nalogo, podobno naši, lahko pozabava vsakdo. Tudi vi.
Predlagajte recimo vina za kar najbolj prepričljivo degustacijo z naslovom
Slovenija v dvanajstih kozarcih.

Kriteriji enaki našim:
– Dvanajst konkretnih aktualnih slovenskih vin (vino, vinar, letnik …)
– Dvanajst različnih vinarjev
– Penine in mirna vina
– Sortna vina in zvrsti (vsako sorto predstavi le po eno sortno vino)
– Lokalne in svetovne sorte
– Različni slogi vina
– Suha in sladka vina
– Roseji, bela in rdeča vina
– Butični vinarji in večje kleti (vino kot prodajna kategorija)
– Vključen mora biti letnik 2015

In spodobi se, da se morebitni selektor podpiše s svojim pravim in polnim imenom.
Si kdo upa sprejeti izziv?

Zlatan

Verjetno sva si spet segla v roko in si rekla: vidimo se! Verjetno. A zdaj je dokončno: spet se vidiva kvečjemu v nekem drugem svetu. O marsičem, kar bi lahko napisal, sem premleval zadnje dni. A sem se na koncu sprijaznil, da bo večina tega v mojem primeru počakala na druge priložnosti. Skoraj dvajsetih let najinega znanstva, prijateljevanja in sodelovanja, predvsem pa vsega ostalega, kar je počel in dosegel, se ne spodobi stlačiti v nekaj vrstic. Zato, pozneje kot bi se spodobilo, zdaj zgolj: Zlatan, hvala!

Zlatan Plenković. Hvar, Sveta Nedelja. Konec aprila 2004. Za večerjo bodo ribe. Itak. In skraj zagotovo njegov Zlatan Plavac.

Zlatan Plenković. Hvar, Sveta Nedelja. Konec aprila 2004. Za večerjo na terasi bodo ribe. Itak. In zagotovo je bil na mizi njegov Zlatan Plavac.