Mojca

Mojco posnamem v kleti hiše Joannes-Protner za nastajajočo številko revije Vino v okviru ženskega fax intervju kontingneta. Spredaj so vso svetlobo dajale sveče, Mojco sem le prosil, da se jim približa malo bolj, kot bi se sicer. Zadaj sem rahlo dosvetlil s flešem. Slednjemu bi lahko nadel oranžen filter in bi potem imel bolj enakomerno barvo svetlobe, a sem se odločil drugače. 20 mm, F/6,3, 1/30 sekunde, že omenjeni fleš za ozadje, ISO 8000.

Mojco nedavno posnamem v vinski kleti hiše Joannes-Protner za nastajajočo številko revije Vino v okviru damskega fax intervju kontingneta. Spredaj so vso svetlobo dajale sveče, Mojco sem le prosil, da se jim približa malo bolj, kot bi se sicer. Zadaj sem rahlo dosvetlil s flešem. Slednjemu bi lahko nadel oranžen filter in bi potem imel bolj enakomerno barvo svetlobe, a sem se odločil drugače. 20 mm, F/6,3, 1/30 sekunde, že omenjeni fleš za ozadje, ISO 8000.

Prazna flaša: Čotar, merlot 2003

Barbi določi, da je en šnicel je viška in mora Simon zato ostati na večerji. Potrebujmo še vino in v mislih imam nekaj rdečega in namig Simonu, ki mi sledi po flašo v razmetano klet je: karkoli. Iz česar se potem izcimi odpiranje tega merlota. Lahko bi ga dekantirali, a se odločimo, da bo zračenje v velikih kozarcih zadostovalo. Letnik 2003 je bil v naših krajih topel, marsikatero vino je potem kljub svoji takratni trenutni prepričljivosti razmeroma hitro omagalo, tale rdečina pa nikakor ne, zdaj je jasno pokazala, kaj v takih letnikih zmore Kras. Recimo eno tako pravo dolgoživost, ko vino leto za letom, recimo več kot desetletje, postaja vedno bolj prijetno.
Pred zadnjim kozarcem – kar seveda ni bilo prav dolgo zatem ko sem iz grla flaše izvlekel čep – tega krasno dozorelega in nič zatohlega svetovljana diskretno umaknem iz večerne akcije, da mi ostane nekaj požirkov vina za jutri. Ko potem preverim, kako se drži. Pričakovano lepo. Potem pa ga seveda kmalu ni več. Na žalost niti v moji zbirki.

Rdeči svetovljan iz kleti, kjer Branko in Vasja sicer prisegata na bolj lokalne sorte. A če nič drugega, merlot lahko primerjamo z merloti od drugod in nam to lahko pove marsikaj da morda lažje razumemo teran. Recimo. Za etiketo si pa upam nekoliko neskromno trditi, da je legendarna. Ko je bilo tole vino še nezrelo grozdje, so bili prvi prstni odtisi za osnutke moji, potem ko je Branko brez pomišljanja potrdil moj predlog, sem za rdeča vina umazal njegove prste, za bela pa mi je po papirju packal Vasja. Etikete potem nismo več spreminjali.

Rdeči svetovljan iz kleti, kjer Branko in Vasja sicer prisegata na bolj lokalne sorte. A če nič drugega, lahko merlot primerjamo z merloti od drugod in nam to lahko nakaže marsikaj, da morda potem lažje pojasnimo teran. Recimo. Kot lahko chardonnay s Krasa pove marsikaj za razumevanje vitovske. Ali malvazije. Za etiketo si pa upam nekoliko neskromno trditi, da je legendarna. Ko je bilo tole vino še nezrelo grozdje, so bili prvi prstni odtisi za osnutke moji. Ko je Branko brez pomišljanja potrdil predlog, sem za rdeča vina umazal njegove prste, za bela pa mi je po papirju packal Vasja. Etikete potem nismo več spreminjali.