Prazna flaša: Bužinel, Ledana 2009

 

Fotografije v mojem arhivu nosijo datum 20. december 2009. Nedelja. Zgodovina. Stojan Ščurek prevzame obveščanje in pokliče Barbi prejšnji večer. Prideva, jasno! Čeprav že imava načrte.

Mraz. V avto še v trdni temi. Mraz. Brda. Mraz. Termometer v Bužinelovem vinogradu kaže skoraj deset pod lediščem, grozdje je še na trtah. Rebula. Zmrznjene jagode. Radovednost zmaga, priložnost dela tatu, poskusim eno, dve, tri. Eh, mokasto, za zobanje ni.

Tole jutro bi lahko načrtoval samo bedak ali neizmeren optimist. Imeti jajca za tole ni dovolj. Imeti zgolj srečo pa seveda tudi ne. Čeprav je nekomu očitno ne manjka. Po nekem čudnem in srečnem naključju namreč trgamo menda edino primorsko grozdje ledene trgatve doslej. Grozdi še zmrznjeni takoj v mehansko prešo. Nekaj časa nič, potem prve kapljice mošta.

Nato dolgo nič, in v prvi lanski številki revije Vino je med novostmi uradno predstavljen rezultat: Ledana.

Ledana? Ugibam: ledeno + Medana. Če je, so zadeli. In če ni je asociacija še vedno prijetna.

Ledana? Ugibam: ledeno + Medana. Če je, so zadeli. In če ni je asociacija še vedno prijetna.

Skoraj natančno pet let po onem mrzlem jutru, lanski božični večer: išče se vinska spremljava za odličen butični paneton iz ljubljanske pekarnice Osem. Ledano izberem precej na slepo. Ohlajeni četrtlitrski steklenički odstranim vosek na vrhu in izvlečem zamašek. Natočim. Radovedno, a brez pričakovanj. Morda je v steklenički predvsem zapakirana še ena, vem da zanimiva, bil sem deloma zraven, a vseeno priložnostno napihnjena zgodba. Pravljica. A v kozarcu vrtim krasno, resnično, iz minute v minuto bolj razkošno vino. Tipična Brda? Eh, ne se hecat, ledeno je! Tipična rebula? Kakšna pa naj bi ta kot ledeno vino sploh bila? Edina je! Dobro ledeno vino? Predvsem in vsekakor!

Z g o d o v i n a :

(klikniti na sliko v spodnji galeriji za povečevo)

 

Urh

Urh Jakop, klet Dveri-Pax. Petkov posnetek za pomladno številko revije Vino. Kar še ne pomeni, da bo tudi izbran za objavo. 20 mm (ker za uporabo objektiva z daljšo goriščno razdaljo za mano ni dovolj prostora), F/8, 1/25 sekunde (takšen čas ekspozicije zato, ker želim figuro v rahlem gibanju, ker pa želim hkrati tudi ostro sliko barikov v ozadju, je fotoaparat na stojalu), ISO 5000 (ker je svetlobe malo in ker s fleši ne bi šlo, daljšega osvetlizvenega časa si zaradi Urhovega gibanja ne privoščim, posnetek pa je lahko nekoliko zrnat (česar pri zgornji velikosti slike sicer sploh ni opaziti)).

Urh Jakop, klet Dveri-Pax. Petkov posnetek za pomladno številko revije Vino. Kar še ne pomeni, da bo tudi izbran za objavo. 20 mm (ker za uporabo objektiva z daljšo goriščno razdaljo za mano ni dovolj prostora), F/8, 1/25 sekunde (takšen čas ekspozicije zato, ker želim figuro v rahlem gibanju, ker pa želim hkrati tudi ostro sliko barikov v ozadju, je fotoaparat na stojalu), ISO 5000 (ker je svetlobe malo in ker s fleši ne bi šlo, daljšega osvetlizvenega časa si zaradi Urhovega gibanja ne privoščim, posnetek pa je lahko nekoliko zrnat (česar pri zgornji velikosti slike sicer sploh ni opaziti)).