Šembid

Uradno Podnanos, neredko za domačine še vedno Šembid (Sveti Vid). Sobota. Videl, škljocnil. Pika. Če bi šlo res zares, bi skoraj zagotovo zamenjal objektiv za manj širokokotnega. Pa ga nisem. Raje pred potjo na Kočevsko hitro še kozarček penine. 20 mm, F/10, 1/40 sekunde, ISO 400.

Uradno Podnanos, neredko za domačine še vedno Šembid (Sveti Vid). Sobota. Videl, škljocnil. Pika. Če bi šlo res zares, bi skoraj zagotovo zamenjal objektiv za manj širokokotnega. Pa ga nisem. Raje pred potjo na Kočevsko hitro še kozarček penine. 20 mm, F/10, 1/40 sekunde, ISO 400.

Frišno

Miran je najprej dobil v presojo predlog oglasa s fotko brez orošene etikete. Skica. Potem je za bolj frišen penični feeling šlo zares. Pred časom smo za Radensko naredili doktorat iz takega okapljičenja. Tudi podpovprečen fotograf hitro ugotovi, da bodo z vodo in frižiderjem in ostalimi podobnimi realnostmi precejšnje težave in magično odrešilno besedo glicerol si lahko enostavno prigugla. Po kapljice torej v lekarno. A hudič se tudi v našem primeru skriva v podrobnostih. Pršiti ali recimo nanašati kapljico za kapljico s penzelčkom? Če pršiti, glicerol očitno nujno redčiti. Prej seveda obvezno poskusiti na polno, da ne bo nobenega dvoma. Potem: koliko rečiti? Ni recepta. In s kakšno pršilko nad motiv? Ni recepta. Zna biti zanimivo! Na srečo se glicerol meša z vodo v vseh razmerjih, kar pomeni, da je vsaj čiščenje ofrcane okolice razmeroma enostavno, a vseeno precej nujno. Ker pa iz okapljičenja že imamo doktorat, torej dragocene izkušnje, sem flašo prejšnji teden raje takole okrasil kar zunaj. Outdoor.

Bjana - Cuvee Prestige - orosena etiketa -3847 za oglas --

Jesenska

RV Jesen 3-2014 - naslovnica --

Naslovnica jesenske izdaje revije Vino. V letošnjem slogu. Ki vinarjem ustreza. Nekaterim. Ker se pač lahko, če jim je do tega, v povezavi z vsebino učinkovito izpostavijo. Če se želijo. Možnost, ki je na razpolago. Reviji pa za preživetje seveda vsak dodaten fičnik prav pride. Kar je bil seveda osnovni in celo edini razlog. Večini ga ni treba posebej pojasnjevat. Nekaterim pač. Sklepam glede na pripombe, sicer redke, ki smo jih zaradi letošnjih naslovnic občasno deležni. A nihče od kritikov se ni hkrati s svojimi pripombami ponudil za sponozorja drugačnih, neodvisnih, likovno močnih, morda celo lepih naslovnih strani. Zato zaenkrat ostajamo pri svojem in tokrat se s po enim svojim vinom izpostavljajo:

Lidija s sauvignonom, enim od dveh, ki sta jih oba poznavalca izbrala med najboljših sedem po svojem izboru. Namig: tudi drugi dvojno izbrani sauvignon prihaja iz Bele krajine. (Presenetljivo?)
Gerhart (krajše Gert) in Jakob. Z njima smo opravili tokratni veliki intervju. Za kar pa seveda tudi imamo razloge. Vsebinske.
– Janko s frankinjo. Ker je to eno od zmagovalnih vin z letošnjega ocenjevanja modrih frankinj.
Aleš, pravzaprav po promocijski plati bolj Vesna, z Lunarjem. Ker je to eden od predstavnikov oranžnih vin, katerim se je Dušan v tej številki kar intenzivno posvetil. Zanimivo pisanje. Za vas pa zanimivo branje.

In še vedno, ker nekateri vztrajajo: zakaj ne iz vsebine revije kdo drug? Ker marsikaterega vinarja TAKO sodelovanje ne zanima. Mi pa (prosto po Gerhartu Fürstu, prihajajoča revija, stran 20) žal nismo Božiček. Jebat ga.

Nedelja

Po delovni soboti je postalo očitno, da bom vsaj eno noč prihodnjega, torej zdaj že tega tedna, prebedel za računalnikom. Zdaj je že jasno, da me je ta noč doletela od včeraj na danes. In se zato niti ne zdi zelo napačna odločitev preživeti preteklo nedeljo na svežem zraku. Nekaj kisika za nazaj, nekaj za naprej.

Gorski popoldan, 12 mm (DX), F/9, 1/200 sekunde, ISO 125. DX mi v praksi pomeni, da sem se otovoril s slabšim, a lažjim fotoaparatom, ki pa je vseeno zmogljivejši, a tudi težji od telefona.

Gorski popoldan, 12 mm (DX), F/9, 1/200 sekunde, ISO 125. DX mi v praksi pomeni, da sem se otovoril s slabšim, a lažjim fotoaparatom, ki pa je vseeno zmogljivejši, a tudi težji od telefona.

Rebulanje

Petek. Za soboto je napovedana trgatev, ena zadnjih letošnjih na Vipavskem, Ivi pošlje esemes in grem popoldan s fotoaparatom in za vsak slučaj – morda bo treba pomagat s flešem – z mlajšim mladičem gor, Edi bi rad na sliki pokazal, da je mu rebulo na eni najvišjih, morda na najvišji Vipavski legi kljub poscanemu letniku uspelo ohraniti presenetljivo zdravo. In po drugi strani, kot zanimivost, prvič tu in tam tudi plemenita plesen. Botritis. Slednje se bo vinificiralo posebej in se bo potem videlo kako in kaj s tistim vinom. Med sprehodom in preden poskusiva rebulo 2010 in 2011 seveda mimogrede škljocnem še par motivov, ki se pač zdijo zanimivi meni. Jutri, zdaj že pred dnevi, pa na trgatev ne bom uspel, ker pospešeno zaključujemo jesensko številko revije Vino.

28 mm, F/11, 1/60 sekunde, ISO 400

28 mm, F/11, 1/60 sekunde, ISO 400