Prazna flaša: Bordon, Malvazija 2013

 

Zelo na kratko: čista, jasna, natančna, sodobna, prepoznavna malvazija. Še bolj na kratko: res malvazijasta istrska malvazija. Piiiitna. Ob njej seveda lahko modruješ o marsičem, lahko tudi o njej, ni pa to početje nujno potrebno in je vino vseeno v veselje. Morda je tokrat vse skupaj – od hladilnika na začetku večerje do prazne flaše – trajalo pol ure. Če bi Dušan prišel mimo kako minuto pozneje, zadnji preostali požirek zanesljivo ne bi končal v njegovem kozarcu. Kar bi bilo škoda. Zanj. Jaz pa imam tako ali tako še eno flašo. Že zakaj!

Če prej ali potem obrnemo steklenico in pogledamo še zadnjo etiketo in če smo potem nekoliko pikolovski, a povsem dobronamerni – tudi zaradi mnogih drugih potencialnih tarč zbiralcev neprostovoljnih prispevkov za polnjenje državnega proračuna v obliki raznih kazni: količino vina je na buteljčni velikosti steklenice potrebno označiti s črkami velikosti najmanj 4 mm. Na literci in magnumih pa že vsaj s 6 mm črkami. Ne da bi se pretirano spraševali ZAKAJ.

Če prej ali potem obrnemo steklenico in pogledamo še zadnjo etiketo in če smo potem nekoliko pikolovski, a povsem dobronamerni – tudi zaradi mnogih drugih potencialnih tarč zbiralcev neprostovoljnih prispevkov za polnjenje državnega proračuna v obliki raznih kazni: količino vina je na buteljčni velikosti steklenice potrebno označiti s črkami velikosti najmanj 4 mm. Na literci in magnumih pa že vsaj s 6 mm črkami. Ne da bi se pretirano spraševali ZAKAJ.

Ekvinókcij

 

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je v astronomiji in geografiji dan, ko je Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat letno, in sicer okoli 21. marca (na severni polobli pomladno enakonočje in začetek pomladi, obratno na južni polobli) ter okoli 23. septembra (na severni polobli jesensko enakonočje in začetek jeseni, obratno na južni polobli). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem natančno toliko časa kot pod obzorjem.

Teoretično bi bil zaradi tega na enakonočje dan enako dolg noči, a se to v praksi ne zgodi, saj je dan definiran kot časovno obdobje, ko sončna svetloba lahko doseže površje, če na njem ni krajevnih ovir, kot je gorovje; ker se sončna svetloba ne pojavlja v obliki enega žarka, pač pa razpršujočega snopa, Sonce osvetli površje tudi preden se na obzorju znajde v celoti. Ravno tako dnevna svetloba osvetljuje površje zaradi odboja sončnih žarkov, ko je njihov vir – Sonce – še oziroma že za obzorjem. Zato je na ekvinokcij dan približno 14 minut daljši od noči na ekvatorju, proti poloma pa se ta čas povečuje. Dejanska enaka dolžina dneva in noči se tako pojavi nekaj dni proti zimskemu delu leta.

(Preplonkano (kopipejst) z Wikipedije)

Moj prispevek: prvo jutro letošnje jeseni, 85 mm, F/9, 1/100 sekunde, ISO 250

Moj prispevek: prvo jutro letošnje jeseni, 85 mm, F/9, 1/100 sekunde, ISO 250

Scanje

Ščije in zaradi dežja ostane stojalo včeraj na Čavnu v prtljažniku (sem nekoč že omenil, da mi je – če odmislim popačen pogled skozi pomočena očala – glede dežja bolj ali manj vseeno, manj pa je temu prilagojen fotoaparat), zanašam se torej na hitro in upam na mirno roko. Sploh, ker mi tega tokrat ni niti treba početi, le nekaj luftanja sem si privoščil. In potem poslal nekaj motivov Egonu, da je bolj jasno, kaj sem imel prejšnjo nedeljo v mislih, ko sem mu ravno tam brez fotoaparata nakladal, zakaj bi ta gozd raje fotkal v včerajšnji megli kot takrat v soncu.

28 mm, F/7,1, 1/60 sekunde, ISO 400

28 mm, F/7,1, 1/60 sekunde, ISO 400

Mehanizacija

Saksid pri Dornberku. Danes. S telefonom. Mimogrede. Potem ko pred predelavo grozdja zložimo gajbice s pravkar pobranim sauvignonom v hladilnico. In ko se sonce umakne za oblake in je svetloba za ta motiv ugodnejša, mehkejša, manj kontrastna. Medtem, ko poskušamo krepek merlot 2012 (pred flaširanjem) in lanski breskovo aromatičen sauvignon (iz flaše). Preblisk ob ovekovečeni igrači: v ne zelo davnih časih je pri naročniku turistične publikacije precej debate sprožila fotografija otrok, ki so veselo sodelovali v trgatvi. Družinska scena. Spontano. A fotko bi menda lahko ponekod razumeli kot podpiranje izkoriščanja otrok, če že ne kar kot izkoriščanje samo po sebi. In smo jo politično korektno morali izločiti.

Saksid pri Dornberku. Danes. S telefonom. Mimogrede. Potem ko pred predelavo grozdja zložimo gajbice s pravkar pobranim sauvignonom v hladilnico. In ko se sonce umakne za oblake in je svetloba za ta motiv ugodnejša, mehkejša, manj kontrastna. Medtem, ko poskušamo krepek merlot 2012 (pred flaširanjem) in lanski breskovo aromatičen sauvignon (iz flaše). Preblisk ob ovekovečeni igrači: v ne zelo davnih časih je pri naročniku turistične publikacije precej debate sprožila fotografija otrok, ki so veselo sodelovali v trgatvi. Družinska scena. Spontano. A fotko bi menda lahko ponekod razumeli kot podpiranje izkoriščanja otrok, če že ne kar kot izkoriščanje samo po sebi. In smo jo politično korektno morali izločiti.

Sezona

Evo, gajbice so prilezle na plano, sveže so stuširane, sezona je tu, trgatev se začenja, jutri bo očitno akcija. Vse skupaj letos precej močvirno, a zagotovo bodo vinarji novembra spet razglasili letnik stoletja, ugotavlja Primož. Pač ne gre pljuvati v lastno skledo, kdo bo pa pil in plačal, če se ne bomo znali najprej spet lepo pohvaliti. Če pa že drugače, je letos za morebitno slabše vino spet kot na dlani izgovor, da se nam narava kruto maščuje. Kar se nam seveda ne. Kot nam tudi ne pomaga. Jebe se ji za nas in za naše težave in veselja in jebe se ji za vino in sploh ni vprašanje ali je tako prav ali ne. Tako pač je. 180 mm, F/8, 1/160 sekunde, ISO 250.

Evo, gajbice so prilezle na plano, sveže so stuširane, sezona je tu, trgatev se začenja, jutri bo očitno akcija. Vse skupaj letos precej močvirno, a zagotovo bodo vinarji novembra spet razglasili letnik stoletja, ugotavlja Primož. Pač ne gre pljuvati v lastno skledo, kdo bo pa pil in plačal, če se ne bomo znali najprej spet lepo pohvaliti. Če pa že drugače, je letos za morebitno slabše vino spet kot na dlani izgovor, da se nam narava kruto maščuje. Kar se nam seveda ne. Kot nam tudi ne pomaga. Jebe se ji za nas in za naše težave in veselja in jebe se ji za vino in sploh ni vprašanje ali je tako prav ali ne. Tako pač je. 180 mm, F/8, 1/160 sekunde, ISO 250.