Divje

 

Petek. Laško. Grad Tabor. Restavracija Pavus. Večerja. Bistvo: divja zelišča. Marko Pavčnik z ekipo v kuhinji. Stojan Ščurek z vini. Dr. Janko Rode za strokovno podporo. Z znanjem in argumenti. Daleč od tendencioznega poenostavljanja o vsesplošni uporabnosti, čudežni zdravilnosti in neverjetni dobrodejnosti tega, kar smo imeli in kar bi od divjih zelišč še lahko imeli na krožnikih. Podobno kot potem v soboto v Ljubljani z Dušanom – da so tudi antioksidanti ob pretiravanju lahko škodljivi. Precej škodljivi. Ker pač lahko so. Tudi s kisikom se je moč zastrupiti. Izhodišče za marsikatero debato. Eden od vinskih oranžnikov recimo pridiga, da je toplota pogoj za življenje. Bistro! Jasno da je! A s tem potem kvazifilozofsko upravičuje spontano alkoholno vrenje brez uravnavanja temperature in v celoti tako pove natančno nič. Ker ne pove koliko toplote. Čim več? Komajda! Preveč je zanesljivo škodi. Premalo pa tudi. A da sklenemo – pod črto pridemo do istega: brez pretiravanja! In če speljemo krog do konca, pridemo nekam v bližino skladnosti. In taki so bili v petek krožniki: skladni po okusih, skladni v svoji estetiki, skladni z današnjim časom, skladni z idejo večera. In lepo skladni z vini. Brez pretiravanja.

Marko Pavčnik v kontekstu petkovega večera. Posneto pred leti za intervju, a takrat slika ni bila objavljena. Mu jo pa v petek pokažem na telefonu in danes pošljem.  20 mm, F/11, 1/20 sekunde, ISO 800.

Marko Pavčnik v kontekstu petkovega večera. Posneto pred leti za intervju, a takrat slika ni bila objavljena. Mu jo pa v petek pokažem na telefonu in danes pošljem. 20 mm, F/11, 1/20 sekunde, ISO 800.

Prva jed na mizi. Janka prosim za njegov krožnik, ker je še bolj fotogeničen kot moj, v eni roki fotoaparat, v drugi fleš, škljoc. 85 mm, F/5 (odprta uaslonka), 1/15 sekunde, ISO 400.

Prva jed na mizi. Janka prosim za njegov krožnik, ker je še bolj fotogeničen kot moj, v eni roki fotoaparat, v drugi fleš, škljoc. 85 mm, F/5 (odprta zaslonka), 1/15 sekunde, ISO 400.

Divji vinar Stojan Ščurek, divji dr.  Janko Rode in divji chef Marko Pavčnik, je pisalo na jedilnem listu, a v drugačnem vrstnem redu. Ko jih po večerji prosim za skupinsko sliko, Stojan v kuhinji vzame vzame ventilator, Janko in Marko sprejmeta igro in nastane zgornje. 28 mm, F/10, 1/25 sekunde, fleš z odbojem od stropa.

Divji vinar Stojan Ščurek, divji dr. Janko Rode in divji chef Marko Pavčnik, je pisalo na jedilnem listu, a v drugačnem vrstnem redu. Ko jih po večerji prosim za skupinsko sliko, Stojan v kuhinji zgrabi ventilator, Janko in Marko sprejmeta nakazano igro in se pridružita. 28 mm, F/10, 1/25 sekunde, fleš z odbojem od stropa.

 

Desetina

 

Mednarodna fotografska razstava (Terroirs d’images) naj bi obsegala stotnijo fotk. Tematika: Vendanges aux 4 coins du monde. Trgatev. Potem, ko sem Primožu v studio iz Gruzije pošiljal podatke in je namesto mene izpolnjeval obrazce ter jih pošiljal v Francijo, me pred dnevi od tam obvestijo, da so izbrali tudi deset mojih posnetkov. Do grobega razumevanja mejla mi sicer najprej pomaga gugl translejt, potem pa mi za vsak slučaj isto potrdi še Barbi. Dovolj je namreč vešča svetovnega jezika, ki ga večina Francozov pač edinega obvlada, sploh pa francosko itak zna cel svet. Razen mene, Angležev, Italijanov in treh bukev na Trnovski planoti.

Kakorkoli, informacija lahko v številkah pomeni, da so v enem skrajnem primeru izbrali dva fotografa in oni drugi jih je nekako prepričal z devetdesetimi slikami. Ali pa je v drugem skrajnem primeru v igri enaindevetdeset fotografov in imajo vsak razen mene na razstavi po eno sliko. Kar je seveda daleč najbolj verjetno. :-). Itak. Ali pa povsem enakomerna možnost: deset fotografov prispeva vsak desetino fotk. Ali kako drugače. Vem pač le za teh deset mojih, kar je ravno desetina vseh. Spodaj.

Prekmurja, klet Marof, oktober 2010. Priprave na prevzem grozdja, Uroš pelje prebiralno mizo na njeno mesto. 28 mm, F/9, 1/200 sekunde, ISO 320

Prekmurje, klet Marof, oktober 2010. Priprave na prevzem grozdja, Uroš pelje prebiralno mizo na njeno mesto. 28 mm, F/9, 1/200 sekunde, ISO 320.

Vipavska dolina, Planina, klet Guerila, avgust 2009. Pranje gajbic. 105 mm (DX), F/8, 1/60 sekunde, ISO 100.

Vipavska dolina, Planina, klet Guerila, avgust 2009. Pranje gajbic. 105 mm (DX), F/8, 1/60 sekunde, ISO 100.

Haloze, Pintarjevi, september 2009, 20 mm (DX), F/5,6, 1/100 sekunde, ISO 200.

Haloze, Pintarjevi, september 2009. Stanislav Golc skrbi za dobro razpoloženje trgačev. 20 mm (DX), F/5,6, 1/100 sekunde, ISO 200.

Vipavska dolina, Prvačina, Čečko, september 2007. Trgatev. 15 mm (DX), F/11, 1/60 sekunde, ISO 125.

Vipavska dolina, Prvačina, Čečko, september 2007. Trgatev. 15 mm (DX), F/11, 1/60 sekunde, ISO 125.

Vipavska dolina, Kamnje, september 2009. Rebula potrgana, likof. 20 mm (DX), F/9, 1/45 sekunde, fleš, ISO 100.

Vipavska dolina, Kamnje, september 2009. Svetlikova rebula pobrana, likof. 20 mm (DX), F/9, 1/45 sekunde, fleš, ISO 100.

Vipavska dolina, Dornberk, september 2007. 20 mm (DX), F/9, 1/50 sekunde, ISO 160.

Vipavska dolina, Dornberk, september 2007. Bercetov naraščaj. 20 mm (DX), F/9, 1/50 sekunde, ISO 160.

Vipavska dolina, Log, september 2009. Za primeren pogled skozi objektiv sem stal na strehi Tomažičevega traktorja. 20 mm (DX), F/6,3, 1/80 sekunde, ISO 100.

Italija, Toskana (Maremma), Mass Vecchia, september 2013. Francesca Sfondrini med sušečim se grozdjem. 28 mm, F/9, 1/30 sekunde, ISO 1000.

Italija, Toskana (Maremma), klet Massa Vecchia, september 2013. Francesca Sfondrini med sušečim se grozdjem. 28 mm, F/9, 1/30 sekunde, ISO 1000.

Vipavska dolina, Planina, Štokelj, februar 2010. Obiranje rozin za sladko vino iz sušenega grozdja. 20 mm (DX), F/7,1, 1/100 sekunde, fleš, ISO 200.

Vipavska dolina, Planina, Štokelj, februar 2010. Obiranje rozin za sladko vino iz sušenega grozdja. 20 mm (DX), F/7,1, 1/100 sekunde, fleš, ISO 200.

Brda, Medana, Bužinel, december 2009. Stojan Ščurek pokliče prejšnji večer, mraz, zjutraj še v temi v avto, mraz, doslej menda edina trgatev ledenega grozdja v Brdih. Mraz. V prvi letošnji številki revije Vino je med novostmi uradno predstavljen rezultat tega jutra: Ledana. Nisem še uspel priti do požirka. 20 mm (DX), F/7,1, 1/30 sekunde, ISO 400.

Brda, Medana, Bužinel, december 2009. Stojan Ščurek pokliče prejšnji večer, mraz, zjutraj še v temi v avto, mraz, doslej menda edina trgatev ledenega grozdja v Brdih. Mraz. V prvi letošnji številki revije Vino je med novostmi uradno predstavljen rezultat tega jutra: Ledana. Nisem še uspel priti do požirka. 20 mm (DX), F/7,1, 1/30 sekunde, ISO 400.

Okušanje Vipavske

 

Nedelja, ponedeljek. Zemono. Tokrat jaz večinoma brez kozarca. V rokah fotoaparat z 28 mm objektivom, v žepu 20 mm objektiv (občasno obratno). To pa ne pomeni, da si nekaj Vipavske vseeno nisem privoščil okusiti. Kar vključuje tudi gostujoče Istrane. Ki bi, mimogrede, skoraj bili vzrok za škandal: čez mejo so namreč prešvercali nekaj flaš njihovega, pod Alpami najstrožje prepovedanega terana.

28 mm, F/7,1, 1/5 sekunde, ISO 1250

Stojim na okenski polici pri vhodu v dvorano in čakam na trenutek, ko se mi scena napolni in prizor uskladi. Ko torej tudi posamezniki v prostoru in potem na sliki niso ravno kjerkoli. Nekaj škljocov in doma potem izbor najbolj primernega posnetka. Kako do še boljšega a še vedno dokumentarno zabeleženega prizora: več časa preživetega na tisti okenski polici. Lahko pa se tako masovko tudi zaigra. A to je potem povsem druga zgodba. In drugačen rezultat. 28 mm, F/7,1, 1/5 sekunde (za posnetek iz roke kar dolga ekspozicija), ISO 1250.

20 mm, F/8, 1/8 sekunde, ISO 2500

Sicer klasičen vinsko-festivalski motiv, a vseeno ne povsem preprost – akterja v drugem planu ne prispevata k sliki skoraj nič manj kot akterja v prvem planu. Škljocnem, ko mi vsi hkrati sestavijo spodobno kompozicijo. Seveda je velika večina nastavitev fotoaparata za take primere pripravljenih vnaprej. O tem sem že pisal. Od avtomatike tokrat edino pomoč pri ostrenju (moja leta v taki situaciji pač že terjajo svoje). Programske avtomatike, telefoni in podobno: v takih razmerah pozabite! V bistvu odsvetujem (pa ne le jaz) vse, kar lahko poleg motiva med akcijo še zahteva fotografovo pozornost. Zum recimo. 20 mm, F/8, 1/8 sekunde, ISO 2500.

Po novem med okuse Vipavske sodi tudi pivo. Pelicon. Za nedomačine pogosto Pelikon. Jebat ga. Sva z Anito že predebatirala in trenutno verjetno ni pomoči. Velike škode pa tudi ne. A za moje bralce: pravilno je Pelicon. S c. Še bolj natančno wajdovsko: szi cjem. 28 mm, F/9, 1/25 sekunde, ISO 800.

20 mm, F/7,1, 1/8 sekunde, ISO 2500

20 mm, F/7,1, 1/8 sekunde, ISO 2500

28 mm, F/7,1, 1/25 sekunde, ISO 5000

28 mm, F/7,1, 1/25 sekunde, ISO 5000

20 mm, F/7,1, 1/20 sekunde, ISO 3200

20 mm, F/7,1, 1/20 sekunde, ISO 3200

 

Nizko

 

Nizka večerna svetloba mi s sencami naredi včerajšnji motiv. Da mi sonce ne posveti naravnost v objektiv ga skrijem za češnjevo listje. 20 mm, F/14, 1/125 sekunde, ISO 160.

Včerajšnji motiv – češnje in trte – mi s sencami naredi nizka, skoraj večerna svetloba. Da mi sonce ne posveti naravnost v objektiv, ga skrijem za češnjevo listje. 20 mm, F/14, 1/125 sekunde, ISO 160.

Prazna flaša: Steyer, dišeči traminec 2012

 

Če bi bil (jaz) dovolj znan in hkrati dovolj cool, bi morda določal trende (dokler se folk pač ne bi spametoval – moje mnenje je pač moje, izvolite si prosim dovoliti imeti svojega!). Sicer bi prav lahko padlo po meni. Ne sicer zaradi navojne zaporke na tej flaši – se tem se je večina našega trga na srečo že precej sprijaznila. A resnemu človeku, ljubitelju vina sploh, skoraj stokilašu se dandanašnji preprosto ne spodobi javno pohvaliti polsladko vino (ob 13 odstotkih alkohola). Cuker! Adijo kredibilnost. A ker ne sežem do trendsetterstva in ker mi pretirane resnosti tudi ne gre pripisovati, kil (uradno kilopondov) imam pa trenutno tudi nekaj manj, nadaljujmo. Kot zapiše Dušan v lansko jesensko številko revije Vino, večina piscev trdi, da je traminec idealen za japonsko ali kitajsko kuhinjo. Čeprav je že samo Kitajska brez Japonske seveda ogromna in pestra in pač le v eno besedo stlačimo tistega nekaj, kar nam ponujajo kitajske restavracije. Večinoma iz tega, kar lahko dovolj poceni nakupijo za vogalom. Drugega pa ne poznamo. Večinoma. A pes vseeno nekam taco moli (pa v tem primeru ne iz kitajskega piskra), kljub temu, da moje današnje kosilo ni imelo s Kitajsko nobene neposredne zveze. Vsaj kolikor mi je znano, ne. Razen tega, da so testenine menda iznašli Kitajci. (Pa sem se.) Kakorkoli, omako sem si obilno zafeferonil in to je za ta traminec, primerno ohlajen, že bil eden od ključnih momentov. Se je pa tudi sicer vse ostalo lepo ujelo z njim. Vino sem, mimogrede, odprl že včeraj. Ali celo predvčerajšnjim. Kar tudi nekaj pove o tem vinu. Pa na zdravje! Četudi sprva kdo tudi na skrivaj!

Če bi se moral nekje nekoč odločiti LE na podlagi etikete na prodajni polici, bi to vino težko našlo pot v moj hladilnik. Ne prepriča. Z ničemer ne pove ali nakaže nič več kot to, kar lahko preberem. OK, jaz vem kdo ali kaj je Steyer. Vsi ostali že tudi?

Eh, ja, če bi se moral nekje nekoč odločiti LE na podlagi etikete na prodajni polici, bi to vino težko našlo pot v moj hladilnik. Ne prepriča. Etiketa namreč. Z ničemer ne pove ali nakaže nič več kot to, kar lahko preberem. OK, jaz vem kdo ali kaj je Danilo Steyer. Vsi ostali že tudi?