Moreno. Drugič.

 

Ne spomnim se natančno, vsekakor – če Morena že nisem sam predlagal kot potencialnega intervjuvanca za revijo Vino – sem se zanesljivo takoj strinjal s predlogom kogarkoliže. Ker je pač zanimiv sogovornik in eden najboljših istrskih, verjetno tudi hrvaških vinarjev. Ne le po mojem mnenju. Eden od racionalnežev. Z jasnimi cilji. In sva ga z Brunom konec februarja šla izprašat. Jaz ovekovečit. Potem se je izkazalo, da lahko za intervju mirno uporabimo tudi katero od fotografij, ki sem jih tam posnel pred petimi leti. In smo jih. Le Morenova brada se je medtem nekoliko obelila. In vina so še boljša. Pa etiketa je posodobljena. In vina so v novi kleti … Da se me je Moreno kdovezakaj tokrat lotil vikati, sva pa tako ali tako hitro vrnila v prejšnje stanje.

Ne spomnim se natančno, vsekakor - če Morena že nisem sam predlagal kot potencialnega intervjuvanca za revijo Vino - sem se zanesljivo takoj strinjal s predlogom kogarkoliže. Ker je pač zanimiv sogovornik in eden najboljših istrskih, verjetno tudi hrvaških vinarjev. Ne le po mojem mnenju. Eden od racionalnežev. Z jasnimi cilji. In sva ga z Brunom šla izprašat. Jaz ovekovečit. Potem se je izkazalo, da lahko za intervju mirno uporabimo tudi katero od fotografij, ki sem jih tam posnel pred petimi leti. In smo jih. Le Morenova brada se je medtem nekoliko obelila.

Moreno Coronica. Ni nujno, da fotke, ki si jih označim kot boljše, dejansko doživijo javno objavo. Recimo v reviji Vino. Četudi so posnete prav za tja. Odvisno, kako padejo v celoto. No, zgornja je tokrat svoje mesto v reviji dobila. Pomladna številka, dvostranska fotka. 28 mm, F/8, 1/30 sekunde, dva fleša z odbojem od stropa (čeprav ni nobenih dokazov, da sta oba tudi res opravila svoje delo, ko sem sprožil fotoaparat). Z moje strani je bilo skoraj vse pripravljeno prej – objektiv na aparatu, zaslonka, osvetlitveni čas, občutljivost, tudi približna razdalja, omenjena dva fleša na mizi. In jaz stalno na preži. Za vsak slučaj. Če Moreno med pogovorom z Brunom zgodi kaj zanimivega. Tu sem mu le hitro rekel POČASI! in sva nadaljevala. Vsak svoje. Jaz s fotoaparatom, on s steklenico v eni roki in s karafo v drugi. Dobimo v kozarce tudi na nepozabnem večeru.

 

Alfa 2014

 

Na sliki je pravzaprav Alfa 164. A ker sem jo prvič posnel že lani, je letos pač dobila letnico. Še vedno je tam, tako rekoč nepremičnina, vrtnice so spet zacvetele, svetloba je obakrat razpršena, le objektiv sem zamenjal. Namesto lanskega širokokotnika sem jo včeraj ovekovečil s teleobjektivom. Kar seveda pomeni drugačno perspektivo. Drugačno sliko.

300 mm, F/5, 1/125 sekunde, ISO 640. Ker stojala nisem imel s sabo, morda motiv ponovim. Ko se oblaki olajšajo. Čeprav načeloma nimam nič proti dežju.

300 mm, F/5, 1/125 sekunde, ISO 640. Ker stojala nisem imel s sabo, morda motiv ponovim. Ko se oblaki olajšajo. Čeprav načeloma jaz nimam nič proti dežju. Ga pa fotoaparat prenaša slabše. In objektiv še slabše.

 

Razglednica

 

Odločitev: konec šihta, sprehod. Z motivom ni šlo na sekunde, kvečjemu na minute, pa še to ne zelo na tesno. Vsekakor ne manjka situacij, ko je nujno misliti in s fotoaparatom delati hitreje, mnogo hitreje. Po drugi strani pa četrtkovi oblaki tudi niso bili na čakanju do včeraj ali danes.

Seveda to ni fotografija, brez katere ne bi šlo. Pogosto več kot škljoc pomeni, da po napornem dnevu ali tednu in pred enako obetajočimi časi tak motiv sploh grem oplaziti s pogledom. Fotoaparat je bil tokrat z mano predvsem kot razlog za oprezanje. 12 mm, F/14, 1/100 sekunde, ISO 160.

Seveda to ni fotografija, brez katere ne bi šlo. Postcard (razglednica), bi rekla Sara, in jasno je, da ima prav. Več kot tak škljoc je pogosto vredno, da po napornem dnevu ali tednu in pred enako obetajočimi časi nek motiv sploh grem oplaziti s pogledom. Fotoaparat je bil tokrat z mano predvsem kot razlog za oprezanje. In s širokokotnikom na fotoaparatu pač oprezam tako. Povsem drugače kot s teleobjektovom ali z makro objektivom. 12 mm, F/14, 1/100 sekunde, ISO 160.

 

Zlata pravila

 

Tbilisi, prejšnji teden. Mednarodna konferenca o vinskem turizmu. Tim Clarke predstavi, kaj je kot njihov svetovalec glede razvoja vinskega turizma povedal Gruziji in kaj se je od nje naučil. Med drugim bežno omeni pravila za uspeh obiska v (vaši) vinski kleti. Pozneje ga prosim zanje. Na prvi pogled vse samo po sebi umevno. Vseeno pretipkam:

—————————————
Tim’s Golden Rules for Successful Wine Visits
  • Be open when people want to visit! (This may mean Sunday).
  • For goodness sake, give them some wine quickly! Don’t talk for ages, with empty glasses!
  • Make the visit different, interesting or fun. This does not detract from experience or the “seriousness” of your wine.
  • Think through your group size & visitor numbers policy carefully. Can your installation cope with large groups? Equally importantly, do you really want a constant stream of individuals?
  • Consider what your visitors been doing before they come to see you. Offer them water when they arrive and don’t tell them exactly the same as they may have already have been told elsewhere.
    Find out, in advance what the rest of of itinerary is, and tailor your visit accordingly.
  • Do not add people off the street onto specialist groups (add a visiting winemaker, perhaps). Generally, don’t mix up different types of clients (primary, secondary, tertiary).
  • Don’t talk at great length about your super-premium wine, and then offer something cheap.
  • Use videos with care, in fact visitors often dread them. Don’t show the video to everyone.
  • Match stuff to customers. Bring out the winemaker or the owner for important visitors.
  • If you can’t afford an expensive visitor centre, don’t panic. Tourist facilities do not make the successful visit; the host, the wine, the experience and the message does this.
  • Don’t be driven by installations. You are not giving a tour to explain how every bit of equipment works. You are giving a tour of what you, your wines, your winery and your region are about.
  • A great deal of time is often spent discussing what wine tours should be told, but remarkably little time is spent discussing what they should be asked. Perhaps find out:
    – What impressions the wines have made?
    – Is the purpose of their visit to the country primarily to taste wine? If not what is it?
    – How regularly they drink wine? At what value?
    – Where dose the wine comes from?
    – What is their age? Country & State that they live in? & Their Email?
    You can see immediately how useful this information would be for gaining an understanding of how wine tourism is working for the winery and the country and for follow up direct sales.
    So ask questions, don’t just tell people things.
  • Remember, you are not just promoting yourself. You are selling Wine of Georgia too. (Namesto Georgia (Gruzija) bomo zase seveda napisali recimo Slovenija!)

Tim Clarke, Arblaster & Clarke Wine Tours, Petersfield, England. tim@winetours.co.uk.
—————————————

 

Iago

 

Prejšnji teden, ko sem v njegovi kleti, ga ni doma. Se pač potem srečava včeraj in se pogovarjava tudi o oblikovanju nove etikete.

Nič posebnega. Če Iagova klet ne bi bila v Gruziji. In če se včeraj zvečer ne bi srečala na Krasu. In če bi se morda srečala in spoznala že kje in kdaj prej. In če ne bi začetka najinega pogovora slučajno olajšal teden dni star portret njegovega očeta na ekranu mojega telefona. In ko Iago prisede, imam od vseh razpoložljivih vin v kozarcu ravno Mtsvane 2012 njegove žene. V oči mu pade Čotarjeva etiketa na steklenici terana, pohvali jo, in jaz le še navržem, da je moja.

Gruzijska vinarja Iago Bitarishvili in Ramaz Nikoladze ter Vasja Cotar. 28 mm, F/9, 1/8 sekunde, fleš z odbojem od stropa, ISO 1000

Včeraj. Gruzijska vinarja Iago Bitarishvili in Ramaz Nikoladze ter gostitelj Vasja Cotar. 28 mm, F/9, 1/8 sekunde, fleš z odbojem od stropa, ISO 1000

Prejšnji teden: Klet Iago, Mtskheta, Gruzija. Degustacija. 20 mm, F/7,1, 1/40 sekunde.

Prejšnji teden: Klet Iago, Mtskheta, Gruzija. 20 mm, F/7,1, 1/40 sekunde, ISO 1000.

Iagov oče. 180 mm, F/2,8, 1/40 sekunde, ISO 4000. Dilema: ostriti na bolj osvetljeno ali na bližnje oko.

Iagov oče. Portret, s katerim sem včeraj prebil led. 180 mm, F/2,8, 1/40 sekunde, ISO 4000. Dilema pri pogledu skozi fotoaparat: ali ostriti na bolj oddaljeno a bolj osvetljeno oko ali na oko, ki mi je bližje, a je manj osvetljeno. Vsaka od obeh možnosti ima svoj razlog.

Obvezen Gruzijski zaključek: čača. Tropinovec. V tem primeru dober. 28 mm, F/8, 1/60 sekunde, ISO 2500.

Obvezen Gruzijski zaključek: čača. Tropinovec. V tem primeru dober. 28 mm, F/8, 1/60 sekunde, ISO 2500.