Prazna flaša: Heaps Good Wine Company, modra frankinja 2010

 

Vino je dobila Barbi. Verjetno je šlo rezultat medvinarske radovednostne blagovne menjave vina za vino z Nickom Geeom, seveda potem, ko je iz Nove Zelandije že prišel vinarit na Štajersko. Tole njegovo frankinjo sem si zahrbtno privoščil in si jo točil kar sam pri večerji po prihodu iz Moskve, medtem ko je Barbi manevrirala nekje na zasneženem Vršiču. In sem jo iztočil v kozarce naslednji večer, ko se mi je najdražja že spet pridružila pri mizi. Lepa štajerska rdečina hladnega poscanega poletja 2010, prijetno zmernih ali za današnje čase raje kar nizkih ducat odstotkov etanola, ne preveč in ne premalo sadna, skoraj elegantna. Umirjena in zrela. Če bi moral izbirati najboljših sedem frankinj pri nas, bi presneto resno razmišljal tudi o njej. Etiketa? Nekdo je končno spet imel jajca. Nezgrešljiva. Mi je blizu. Ko je Anita pred časom v reviji Vino pisala o ilustraciji na vinski etiketi, je še ni bilo. Ali pa še nismo vedeli zanjo. Sicer takrat Anitino pisanje precej zanesljivo ne bi šlo mimo nje.

Petsto oseminštirideset pridelanih steklenic, je zapisano na spletu. Odslej na razpolago vsaj ena manj.

Petsto oseminštirideset pridelanih steklenic, je zapisano na spletu. Odslej na razpolago vsaj ena manj.