Škorec

 

Zasačen pri dejanju (kradel kaki).
Ovekovečen med pobegom (čeprav ga – resnici na ljubo – ni nihče preganjal).

Baraba. 180 mm, F/13, 1/250 sekunde, ISO 400

 

Belin

 

Dobimo včeraj vina. Za fotkat. Med vini vino. Pogledam, še ne slišal, še ne videl videl, ne poznam, obrnem, zadaj piše Aha. Nekdaj bi pisalo tokaj. Dodam torej Belin na seznam. Triintrideseti najdeni primerek današnjega imena za bivši tokaj. Po abecedi trenutno na prvem mestu.

 

Paris Photo

 

Paris Photo 1

Konec prejšnjega tedna. Sejem. Fotografija in fotografije. V ponudbi je bil med drugim recimo Corbijnov črnobeli portret Kate Moss iz leta 1996. Za 17.900 evrov. Nisem kupil. In Pennov črnobeli čik (Cigarette No. 8) iz leta 1972. Za 40.750 evrov. Plus dedeve. Nisem kupil. Čeprav mi je fotka všeč. Res všeč. Res res res všeč. In bilo je še marsikaj. Niti ne vse povsem nedosegljivo. Tudi nekaj izjemnih foto knjig. Ter nekaj opozoril na izstopajoče fotografske projekte in dosežke. Pa nekaj zanimivih debat. Seveda tudi kaj za lase privlečenega. A slednje se je dalo ob vsem ostalem požreti brez slabega občutka.

 

20 mm, F/9, 1/40 sekunde, ISO500

ajfounano

28 mm, F/8, 1/13 sekunde (iz roke), ISO 1600

20 mm, F/14, 1/25 sekunde (iz roke), ISO 800

 

Paris Photo 2

Konec prejšnjega tedna. Moje sprehajanje od hotela do Grand Palais in nazaj. Nekajkrat. Redko po najkrajši poti. In nekaj sprehajanja kar tako, večinoma brezciljno. Za kak škljoc tu in tam. Včasih pod noč tudi namenoma do dopoldan opaženega motiva.

 

105 mm, F/7,1, 1/100 sekunde, ISO 250

28 mm, F/10, 1/100 sekunde, ISO 800

180 mm, F/7,1, 1/160 sekunde, ISO 6400

28 mm, F/6,3, 1/25 sekunde, ISO 6400

20 mm, F/11, 1/40 sekunde, ISO 250

28 mm, F/20, 8 sekund, ISO 125

28 mm, F/10, 1/80 sekunde, ISO 1250

 

 

Nič

 

Piše ponosno in pompozno: Prvi vinski vodič v angleščini – Slovenian Wine. Prvi zanesljivo ni. Niti v angleščini. In je komaj lahko vodič. Je amaterska, brezplačna, verjetno visoko nakladna zloženka, ki z motivom grozda, napadenega z oidijem, na naslovnici menda promovira vinorodno Slovenijo. V bistvu se ji krohota. Tudi z napovedano distribucijo na Slovenskem festivalu vin. Ne bom sarkastično zapisal, da si to stanje pač očitno zaslužimo. A imamo ga. Po moje bi bilo v tem primeru bolje imeti popolnoma nič.

 

Naslovnica. Snel iz prejetega e-sporočila.

Slovenija, od kod lepote tvoje … (izrez iz zgornje naslovnice).

 

 

Spet doma

 

Izvemo od kar precej besne stranke, da je povsem zunaj vsega dojemljivega in razumljivega, privoščiti si v enaindvajsetem stoletju dva dni brez interneta in da je naša selitev zanje tudi sicer (torej že brez tega) silno moteča. Kar seveda je. Smo namreč eno zadevo medtem res nekoliko zajebali. A jo tudi še povsem pravočasno uredili.

Za razliko od besnega naročnika smo se seveda v studiu neizmerno razveselili nepričakovane prekinitve najemne pogodbe, ko smo si smeli začeti veselo iskati nove prostore, upati in potem čakati, da se iz njih izseli dosedanji najemnik, in jih zdaj (namesto konec poletja v času dopustov) očistiti, prebeliti, opremiti z novim podom (izbrani laminat trenutno ni dobavljiv), okni, vrati, lučmi, slabim kilometrom električnih in komunikacijskih kablov, za vse to zapraviti nemajhen kup denarja in predvsem zavistno uživati v opazovanju elektrikarjev. Živijo namreč v nekem drugem času kot mi:
– delat pridejo kadar pač pridejo (če pridejo),
– s šraufom mi od spodaj (namenoma?) preluknjajo mizo,
– si kmalu po prihodu privoščijo vsaj uro in pol časa za malico in po malici kavico,
– po malici s pogledi naveličano priganjajo kazalce na uri k čim prejšnjemu zaključku delovnega dne,
– nikakor ne morejo vedeti, ali bodo svoje delo končali v naslednjih dveh ali osmih dneh …

 

Vseljevanje. 20 mm, F/10, 1/80 seknude, ISO 800

12 mm, F/6,3, 1/30 sekunde, ISO 2000

Vseeno uspemo potem v dveh dneh poklonjenega sončnega vremena tik pred zdajci še pravočasno izprazniti našo dosedanjo ajdovsko lokacijo in pretovoriti vso šaro. Nazaj na vas. Domov. Kjer smo nekoč že bili. A zdaj v skoraj dovolj prostora. Bataljon Barbinih gajbic za trgatev grozdja je v ta namen prekinil zimsko spanje in učinkovito opravil dodatno težaško delo.

Ko Tomi in Vasja včeraj enega za drugim priklopita naše računalnike na virtualnost in ko dahne svoj ponovni DA tudi datotečni strežnik, prinese Matej rundo svojega pravkar zvarjenega hladnega stouta (ki bi bil jutri menda boljši, če bi to dočakal) in pomaga Aniti z lepilnim trakom očrtati pri vhodu na tleh ležečega Primoža. V vlogi makete našega neplačnika. Ob zgoraj omenjenem pritoževanju ne izvemo recimo nič o morebitnem vsaj približno pravočasnem plačevanju računov. 20 mm, F/10, 1/30 sekunde, ISO 800.

28 mm, F/9, 1/60 sekunde, ISO 800