Marijan Močivnik – Močko

Da so z malvazijo, ki se tam piše Istarska, hrvaški Istrani krepko potegnili naprej in so zdaj z njo precej pred nami, je zdaj že jasno, in jasno je tudi, da bodo še bolj. Potem, ko so se v grobem dogovorili, kaj malvazija tam je, so si pri legendarnemu Riedlu naročili kozarec zanjo in bo zdaj še on cel svet opozarjal nanjo. Že zaradi potrebnega sodelovanja preveč za tukajšnje dojemanje trženja vina. Nekaj drobtinic bo padlo seveda tudi k nam, a ne toliko, kot bi lahko, če bi … ali če ne bi … Eh, ja.

Vsekakor se najde lepe malvazije tudi v našem delu Istre in nikakor ne gre pozabiti na Kras. In Vipavsko. In Brda. Tale je meni ena takih od tam. V flaši je malvazija in v isti flaši so tudi Brda. Krepka barva se sklada s kremastim okusom, svežine je kljub 14 % alkohola še dovolj, a vseeno ne kaže več pretiravati z nadaljnjim čakanjem, meni je zdaj ravno tam, ko se še z užitkom pije. Po njej torej, če jo Marko še ima. Nekaj sem jih pa seveda že prej spil, zdaj je v moji kleti ni več (še tole mi je Marko pred tedni dostavil na izrecno željo), odprta pri kosilu, nadaljevanje po večerji. Zadnji čas, da se ji tule takole oddolžim.

Eno od praznih predhodnic sem si posnel že januarja. Včasih gre to tudi tako.