Slasti

 

Za Slasti v nastajajoči jesenski številki revije Vino je za recepte in njihovo pripravo dogovorjeno z Alešem. Fotkanje včeraj. Z asistentom, ki je tokrat predvsem nosač opreme, zato v Kromberk. Kjer me belo pogledajo, ker je to fotkanje jutri, torej danes, pa potem jaz kličem Andrejo in Andreja potrdi da je dogovorjeno za danes, torej včeraj, Andreja prepričuje Aleša, našo stran s svojim prihodom zaradi someljejske vsebine okrepi še Jože, Aleš se vda in mi Ljuba za silo zatemni eno od jedilnic in Aleš potem včeraj pripravi iz obveznih surovin tri jedi po svojih receptih, po eno nearanžirano porcijo za Jožeta in po eno enako, a aranžirano, za fotoaparat. Jože za zraven išče najbolj primerna vina iz okvirnega nabora in sestankovalcem ki mimo nas prihajajo v sosednji prostor se ne zdi prav nič nenavadno videti za mizo v kotu možaka, občasno pa dva možaka in mladca, z devetimi flašami vina. Goveji hrbet potem na koncu po ovekovečenju dobiva asistent Jaka in jaz tudi še na krožnik, zmaževa, debata o zorenju in mariniranju mesa in kako je glede tega meni marsikaj razjasnil članek Rdeče v prvi letošnji številki Vina (to ni reklama za revijo, Igor se je res izkazal), in zdaj doma jemo precej bolj okusno in manj žvečljivo rdeče meso, je pa to po svoje zame tudi slabo, ker sem od takrat v družinski kuhinji za meso namesto Barbi pretežno zadolžen jaz.

85 mm, F/13, 1/125 sekunde, 200 ASA, 3 studijski fleši.

 

Popoldan se izteka, začepim in pobašem preostale pol flaše tistega vina, ki mi je najbolj sedlo, nihče ne protestira, za idejo glede klobas, ki me muči že nekaj časa in sem jo prej pri mizi mimogrede navrgel, se pa seveda še slišimo. Zna biti zanimivo.

 

Pobrano

 

Danes precej zjeban. Včeraj pobrali sauvignon. In merlot za rose. Kar letos pomeni ves merlot. Večina našega grozdja 2011 je s tem pod streho. Tudi dobesedno.

20 mm, F/11, 1/25 sekunde, 200 ASA, fleš.

 

Požegnano

 

Ta teden mi na na etiketah za cedejke pusti avtograme še nekaj ponudnikov, predstavljenih v monografiji Vipavska. Kar pomeni, da se strinjajo s pripravljenim in predlaganim slikovnim materialom. In smo končno dejansko vedno bližje tiskarni.

 

Dornberg. V Zaloščah. Davorin Slejko s svojim pridelkom. 50 mm (DX), F/9, 1/15 sekunde, 250 ASA, fleš. Sliko smem uporabiti. Kot vse ostale predlagane.

Predstavljeni gostinski ponudniki Vipavske doline prispevajo v monografijo vsak po en svoj recept. Davorin Mesesnel s Cejkotove domačije na Gočah prispeva navodila za njoke z domačo klobaso in žajbljevo omako. 50 mm (DX), F/16, 1/100 sekunde, 100 ASA, studijski fleši, posneto na domačiji. Slika potrjena za uporabo.

Krapež, Vrhpolje. 50 mm (DX), F/9, 1/40 sekunde, 200 ASA, en ali dva fleša, ne spomnim se več natančno. Slika je seveda v potrjenem naboru za monografijo.

Gora. Otlica. Kmetija Zavrh. Koze. Sirarstvo. 15 mm, F/10, 1/125 sekunde, 200 ASA. Z Angelom se strinjava glede obeh izločenih slik, zgornja mi seveda ostane na voljo za uporabo, poudarek je pa tu tako ali tako nedvoumen. Plačam dva dostavljena hlebca sira in Andreji odnesem podpisan CD in za ta teden smo potrjevanje zaključili.

 

Kis

 

Sreda. Predvčerajšnjim. Luna je prava in naj bi prešali. Preverjam, a mi odzivnik po italijansko sporoča, da številka ni dosegljiva. Potem popoldan Joško pokliče nazaj in ja, delajo. Kot je napovedal. Morda zadnje prešanje grozdja prejšnjega letnika. V našem primeru kis. Sva se že prej pogovarjala, da škljocnem ob tej priliki nekaj motivov in se torej spokam in doma poberem Jaka za lučkanje in opremo in v Sirkovi kisli kleti posnamemo početje, ki sicer v ničemer ni drugačno, kot še vedno ponekod stiskanje za vino. So pa vonjave v kleti drugačne. Povsem drugačne. Pridelek tudi. Seveda.

20 mm, F/9, 1/10 sekunde, 1600 ASA, dva fleša.

28 mm, F/8, 1/15 sekunde, 3200 ASA, 2 fleša

28 mm, F/8, 1/6 sekunde, 3200 ASA, dva fleša

28 mm, F/8, 1/160 sekunde, 12800 ASA.

Z Joškom se sicer prvič srečava pri njem. Pred leti. Na Subidi. Zaradi takratnega velikega intervjuja z njim v reviji Vino. Potem tam fotografiram. In takrat med drugim zagazim v Ošterijo z blatnimi gojzerji in Joško ni videti zadovoljen in Andreja šiba v avto po moje druge čevlje in na koncu pofotkano v reviji izpade dobro in tisti usrani šolni so verjetno že pozabljeni in poleg tega, da se od takrat občasno neobvezno pri nas ali pri njem pogovarjamo o marsičem, Joško nekega dne pokliče za fotke za nastajajoče etikete za njegov kis. Vinski. Iz celega grozdja. Eno leto na tropinah. Mineralen, poln večplasten. Kasneje pripravimo brošurico in na slovenskih straneh piše: “Močan, izzivalen, celo nasilen. Po malem z njim! Preudarno! Za ljubitelje plemenito kislih not. Čudovito poudarja okuse. Tudi v steklenici je čas še vedno njegov boter. Razvija ga, umirja, plemeniti in zaokroža.” Ni da bi ga takega kar banalno zlival po solati. Če že, ga z občutkom razpršiš po njej. A primerne in  morda boljše so še mnoge druge kuhinjske uporabe.

Posnamem torej takrat tisti kis za etikete in slike menda izpadejo dobro in potem občasno Joško spet pokliče in se po potrebi oglasi pri nas in mu je vedno jasno kaj želi, ne cinca, pove svoje, poslušamo, dodamo svoje, posluša, se odloči in delamo, predstavimo, spet ne cinca, pove svoje, dokončamo. Fotke in nove fotke in table in prej omenjena brošurica – ki je sicer v živo potem še nisem videl – in vizitke, ki sem si jih zadnjič po večerji z Aleksom in Sando Tanji nekaj zaplenil za arhiv. In nekaj mesecev prej še spletna stran, Joško nima nič proti, če se zanj z njo malo poigramo. In potem v studiu lovimo ravnovesje – da ni nastajajoče za splet povsem odštekano, da pa tudi ni  konfekcijsko, da je prepoznavno a tudi uporabno, da poveže podobo z vsebino in Joško sprejme še nekaj vsebinskih predlogov in potem vse potrdi in pove, da je zadovoljen.

www.acetosirk.it

Od onega predvčerajšnjega fotkanja pa mu včeraj pošljem par pomanjšanih sličic in danes zjutraj dobim mejl: “Marijan,” PERFETTO“ hvala! …” Kar je, če nič drugega, lep začetek dneva.

 

Konec tedna

 

Petek ostane v spominu, ker je Irena potrdila Aniti še zadnjo od dveh ali treh milijard njenih ilustracij, narisanih v zadnjih tednih, namenjenih za eno od nastajajočih spletnih strani. In deloma za plakat in letak in TV telop. Kar zajeten zalogaj.

Za Vipavsko pa se najprej oglasi Matjaž. In mi potrdi vse tri nabore fotk – za klet, mlekarno in restavracijo. Brez velikih besed.

 

Otlica. Pridelava surovine za Nanoški sir. Možna slika za predstavitev mlekarne. 20 mm (DX), F/13, 1/160 sekunde, 100 ASA.

 

Tomaževa žena pride iz Podrage z najmlajšim naraščajem, ki lepo mirno počaka, da gospa izloči vse portrete, kjer mož ni dovolj lep. Ostalo ustreza. Tudi predlagani poudarek.

 

Fabčičeva trgatev. Ne še letošnja. 105 mm (DX), F/4,5, 1/3200 sekunde, 250 ASA

 

Bogdan se je narisal pri nas že takoj zjutraj, nujno mora menda čez severno mejo in tako za danes dogovorjeno fotkanje zadnje manjkajoče slike v njegovi kleti na Brjah odpade in ga skrbi, kaj zdaj. Se dogovorimo. Kmalu.

S Samotom in Francom pa smo vse uskladili že prej, potrjeno je bilo že po mejlu in če me slučajno ne bi bilo v studiu, ko se Samo nenapovedano a kmalu oglasi še v živo, sem kar pripravil vse potrebno za podpis, pa sem potem bil tu, a sem sredi sestanka Samota le na hitro pozdravil in ga za avtogram na CDju s potrjenimi slikami prepustil Primožu.

 

Orehovica. Pasji rep. Samo in Franc. Nedavno. 20 mm, F/9, 1/60 sekunde, 640 ASA, 2 fleša.

 

Mi tako ostaneta še Mitja in Edo. Doma proti večeru poberem lučkarja, pokličem Mitja, najprej med stare trte malvazije, potem na suho v eno in v drugo klet, zaenkrat se s težavo a vseeno vinu raje odpovem, na koncu pa potem seveda vseeno še probat zadnje polnitve in ko z lučkarjem odhajava, naju Edo založi še z njegovim gromozanskim bio stročjim fižolom s Podkraja. S fižoleti torej, ki sem jih v svoji mladosti poznal kot štrankelne in jih nisem maral, pa se je nekoč kasneje glede tega marsikaj spremenilo.

 

Podraga. Edo. Zadnje večje fotografiranje. Ker je Primož šel na svoje in bomo imeli v knjigi zdaj seveda ločeno Sutorja in Burjo. 24 mm, F/13, 1/80 sekunde, 400 ASA.

 

S tem bi morala biti knjiga za ta teden pod streho, sobota dopoldan v mir v studiu, pa takrat potem pokliče Primož in pride tja oziroma sem – v studio pač – na kofetek in mimogrede še potrdit fotke za njegovo Burjo. Ali pa morda potrdit fotke in mu skuham še kavo, ne vem, vsekakor izločiva tisti dve iz serije podobnih, kjer sedeč na kartonih vina izgleda najslabše, z ostalim se strinja, nosilna fotka predstavitve v knjigi je pa jasna in nekeko določena že odkar sem jo škljocnil, ko so na Golavni nad Orehovico sadili zelen.

 

Primoz Lavrencic (Posestvo Burja) reze trte (Orehovica) -5731-

Primož Lavrenčič, posestvo Burja,  reže trte (Orehovica)

 

Barbi pa medtem uspe na servisu zamenjati nadomestno vozilo za dovolj velik avto, da lahko jutri, torej predvčerajšnjim, skočimo odbiciklirat Vršič.

 

Četrtek

 

V četrtek potem nadaljujemo. Z Vipavsko. No, ne še takoj, ker zjutraj z Radotom in Urošem najprej iščemo rešitev za fotke v neki drugi monografiji. S to knjigo se želi tudi fotografsko precej višje, kot s predloženim materialom omogočajo trenutno angažirani avtorji, ki pa zase suvereno zahtevajo monopol pri fotografijah za knjigo. Pokažem Radotu in Urošu, da fantje, ki jih sicer sploh ne poznam, v rokah imam le njihove slike, preprosto nimajo argumentov za take pogoje in takoj prihodnji teden grem to dokazat še njim in potem pač spustijo zraven še koga ali pa delamo tisto knjigo brez njih.

 

Čaven. Ena od slik, ki jih na sestanku uporabim za primerjavo. Ker je jasno videti razlike, ki jih želim pokazati Radotu in Urošu. Morda pa ta slika tudi zaide v Vipavsko. 14 mm (DX), F/11, 1/5 sekunde, 100 ASA, stojalo, fleš.

 

Glede fotk za Vipavsko se po kosilu v studiu najprej nenapovedano oglasi Damjan, iz predlaganega nabora izločimo še eno sliko, nekdo si na njej ni všeč, podpiše ostalo in potem še beseda ali dve o dveh drugih odprtih zadevah.

 

Štokelj. Sušenje grozdja rebule za njegovo sladko Ambrosio. Fotka mi je odobrena za uporabo. 20 mm (DX) F/8, 1/100 sekunde, fleš, 100 ASA.

 

Andreja mi po skajpu za knjigo napove Tomaža, tudi on se hitro odloči, slike je sicer že videl, izloči nekaj tistih, kjer se zdi sam sebi preveč izpostavljen in en detajl iz kleti, podpiše ostale in dogovoriva se za slikovni poudarek v knjigi. In ja, seveda, slike bodo – ne glede na moj končni izbor za objavo v knjigi – lahko tudi odkupili za lastno uporabo.

 

Tomaž. Sliko smem uporabiti pri predstavitivi vin Slavček. 20 mm (DX), F/8, 1/60 sekunde, fleš, 200 ASA.

 

Ivo je prav tako dogovorjen, vse to potrjevanje mi usklajujeta Andreji, a Andreja je trenutno na dopustu, torej Andreja. Ivotu predlagam slikovni poudarek gostinske ponudbe njegove kmetije, strinja se z vsem, sin pritrdi, še podpis in Ivo upa, da mu uspe pred trgatvijo ujeti še kak dan dopusta.

 

Breskve se na Frlanovi kmetiji sicer počasi umikajo, a fotografija mi vseeno ostane na voljo za uporabo. 180 mm (DX), F/4,5, 1/500 sekunde, 200 ASA.

 

Končujem v studiu, počakam še Primoža in seveda tudi njemu potrdim, da bo lahko slike odkupil. Potem, ko tudi on podpiše nalepko na CDju s potrjenim naborom slik med katerimi je zdaj tudi nedavno posnet nov degustacijski prostor, plošček predam Andreji in spokam.

 

Miška. Eden od detajlov iz kleti. 105 mm (DX), F/10, 1/160 sekunde, fleš, 125 ASA.

 

Andreja namreč potrdi, da trenutno ne pričakujemo več nikogar, a s knjigo za danes vseeno še nisem končal, pri Katji se je od zadnjega fotkanja precej spremenilo, poberem doma mladiča za lučkarja in se peljeva v Oševljek in pri Prvačini mi kamen prebije karter, izteče olje, kličem vlečno službo in Barbi. Ko slednja pride, zamenjava avto, ona s crknjenim in vlečno službo na servis, jaz pa s Katjo, Dušanom in Paolom po eni in drugi kleti in na koncu še degustacija ob res dobri Dušanovi salami. Še lučkar Jaka jo pohvali. Kar ni prav pogosto.

 

Nekoč. Slika mi je sicer všeč, a je ne morem več uporabiti pri predstavitvi Sončnega škola. 20 mm (DX), F/13, 8 sekund, stojalo, 100 ASA.

 

Sončni škol po novem. Dušan, Paolo, Katja. Motiv ujamem med pripravo kleti za fotkanje. 28 mm, F/8, 1/3 sekunde, 1600 ASA, posnetek iz roke.

 

Sreda

 

V sredo nič novega z monografijo Vipavska, ki je trenutno končno glavni porabnik mojega časa. Z Barbi se namreč zbudiva na Štajerskem, zajtrk, od Boštjana dobim paketič njegovih zloženk za naš arhiv, že včeraj je povedal, da je zadovoljen z njimi. Potem kmalu pri Mirču prvi kozarec vina ta dan, renc, in razgovor o etiketah za naslednje desetletje. Ogled terena okoli Ormoža in na hitro nekaj slik z Mitjem in grozdjem na Gomili. Za vsak primer. Da slučajno ne ostanemo kasneje, ko nas čaka intervju, sami z njim v snegu in ledu.

 

P&F, sauvignon Gomila 2011. Nabiranje materiala za morebitno kasnejšo uporabo. 50 mm, F/13, 1/60 sekunde, 400 ASA, fleš.

 

Zlati grič. Nekaj zamude, a vseeno še dovolj zgodaj. Glavni cilj dneva. Fotke za intervju. V kleti sem že bil, Sašota pa še ne poznam in ne pričakujem in ne načrtujem si ničesar, sonce žge, stisk roke in tikala se bova in najprej na hitro po lokaciji, časa ni na pretek, ob štirih mora Sašo zaključiti, potem obhod ponovimo z mojo opremo, nekajkrat brez velikih priprav izkoristimo naključno nastale scene in si mislim, da bo OK. Hladna penina seveda tudi nekoliko pomaga. Meni in Sašotu. In Barbi. In na koncu še razmišljanje o koraku naprej z našimi Nepozabnimi večeri, Marof se glede tega že strinja, Zlati grič zdaj tudi in pri njih že jeseni za naše goste verjetno temeljiteje udarimo po rencih. Tudi po tovrstni svetovni klasiki. A vse to seveda še temeljiteje dorečemo.

 

Klet Zlati grič. Sašo. Najprej posnamem motiv brez njega. Kot sem si ga v drugačnem vremenu zamislil ob prvem obisku kleti. Potem motiv leže na tleh ponovim še z enologom. Kar je hkrati atrakcija za dva avtobusa obiskovalcev kleti. 20 mm, F/14, 1/160 sekunde, 160 ASA.

 

Za konec dneva ovinek z najkrajše poti domov, v Lučah pristaneva sredi materializacije idej, ki mi jih je Martina prav tam, ko so bile še gradovi v oblakih, navdušeno predstavljala pred dvema letoma. Zdaj je eden od teh gradov že skoraj hišica med drevesnimi vejami, kozolec pa je tudi že skoraj apartma. Sproščena večerja z gostiteljema, kot običajno se glede hrane prepustim, tokrat tudi glede vina, pod ritjo kožuh solčavske ovce, v kozarcih dve sveži Kozlovičevi malvaziji in bes nadležne ose v med mojimi zobmi in na koncu še prazna burgundka burgundskega modrega pinoja.

 

Raduha. Topla župca. Slaaaastna. Neobvezen posnetek. 85 mm, F/7,1, 1/40 sekunde, 200 ASA, 2 fleša.

Čečko

 

Potem, ko se v petek štirje napovedani niso prikazali v studiu in je glede potrjevanja slikovnega materiala za predstavitve v knjigi Vipavska ta dan vladalo mrtvilo, je danes moj predlog njegovega dela brez pripomb potrdil Robert. In zadeva se odvija dalje.

 

Poleg vinarske klasike Robertova predstavitev nikakor ne bo brez vsaj ene fotke zrelih breskev. Zgoraj obiranje. 10 mm (fisheye – DX), F/14, 1/180 sekunde, 200 ASA.

 

Hubelj

 

Si od časa do časa te dni vzameva z mlajšim mladičem nekaj časa, vzameva vsak en fotoaparat, pobaševa nekaj objektivov, večje in malo stojalo in greva fotkat. Vodo. Namenoma to. Jaz bolj ali manj kar tako. Malce občasnega odklopa. In nič obveznega. Čeprav morda kaj od nastalega v zadnjem trenutku pristane tudi v Vipavski.

 

Predvčerajšnjim. Hubelj. Preden sva tam potem na hitro pobrala opremo in se spokala nazaj domov, ker sta se na obisk najavila Luka in Martina in je bilo treba zato še po kruh v trgovino. Včeraj pa bi tudi lahko z aparatom napadla neko drugo vodo, a nisva vzela opreme s sabo, ko smo šli na Mangart biciklirat. Za kar si je bilo seveda tudi treba vzeti nekaj časa. Jaz v ta namen že več kot Jaka. A manj kot Barbi :-). 20mm, F/4,5, 1/800 sekunde, 1600 ASA.

 

Hubelj, 20 mm, F/5, 1/640 sekunde, 1600 ASA

Hubelj. 20 mm, F/4,5, 1/1000 sekunde, 1600 ASA

Jaka pa se uči. In lepo napreduje. Kratki in še krajši in dolgi in še daljši osvetlitveni časi in kako voda na sliki pogosto videti povsem drugače kot v živo. In enkrat mehka difuzna svetloba, drugič pa na istem mestu to povsem drugače. In kaj mu recimo fotoaparat o posneti sliki lahko lahko pove s prikazanim histogramom. Jasno, še marsikaj naju čaka, kako recimo zaprta ali odprta zaslonka predrugači odseve na vodni gladini in da je recimo širokokotnik lahko precej več kot zgolj možnost, da z istega mesta zajemaš več in kako je teleobjektiv v tem smislu lahko čisto nasprotje. In zdaj, ko mali prinaša domov lep in vedno lepši material in ko tudi vedno bolj ve zakaj, je to začelo zanimati tudi starejšega mladiča, ki pa je pred jesenskimi izpiti trenutno krepko zabubljen v knjige in se z njim tega lotim kasneje.

 

Hubelj. Pred leti. Dovolj kratek osvetlitveni čas, da je gibanje vode na sliki zamrznjeno. 20 mm (DX), F/4, 1/160 sekunde, 400 ASA.

 

Hubelj. Za razliko od zgornjega posnetka sem uporabil daljši osvetlitveni čas. Gibanje vode je zabrisano. 20 mm (DX), F/13, 0,8 sekunde, 100 ASA.

 

 

Lepa Vida

 

Izločita danes Matija in Irena kar jima od izbranih slik ne sede za predstavitev v knjigi, naraščaj medtem spi spanje pravičnega in nima mnenja, steklenica belega pinota je lepo izpadla, iz preostalega pa tudi tokrat lahko sestavim kar sem zastavil. Še podpis nalepke CDja z odobrenim naborom slik in delamo dalje.

 

Matija in Roman. Sliko skoraj zagotovo uporabim. 105 mm (DX), F/6,3, 1/200 sekunde.