Prazna flaša: Tilia, Merlot 1999

 

Danes. Praznik. Dan bivše Republike. Jajce, AVNOJ in ostalo. Odprem flašo pri večerji. Drugič v zadnjem času. Morda zadnjič. Precej verjetno ga ni več med steklenicami v moji vinoteki. Tast mi je s svojimi tropinami za grappo za določen čas preprečil dostop do flaševja in trenutno res ne vem natančno. Kakorkoli: obe steklenici tega merlota, ki sicer nosita nekoliko različni etiketi sta pošteno prazni. Sem bil že po prvi okrcan, ker nisem tega napisal. Pa zdaj. Za obe. In po spominu še za leto starejši Tilia Rubido, kjer se merlot druži s cabernetom. Slednjega se spomnim nekoliko bolj megleno, a brez dvoma sodi sem.

 

tilia-merlot-1999-4918

 

Vino pa … Nisem ga dekantiral. Iz steklenice v kozarec in zračenje kar tam. Po izkustvenem pravilu, da vinom, ki so že dosegla vrhunec, pregloboko dihanje ne koristi več prav dosti. Lahko pa jih krepko spravi na kolena. Bi si upal trditi, da sem v našem primeru presodil prav. Usedlina? Eh, ja, seveda. Spodobna. A nismo komplicirali. Nekaj  previdnosti pri natakanju, in je. Barva seveda že opečnata, a globoka. Vonj, okus? Sadje. Robidnice, Barbi da češnjevim koščicam prednost pred mojimi brusnicami in ji glede na praznik in bonton in tudi sicer pač dam prav. Vsekakor sadnost, ki jo premnogokrat, pa ne le jaz, pogrešam v naših rdečinah. Te po vsej sili marsikdaj želijo biti več, kot jim je dano. V našem primerku kljub letom celo nekoliko marmeladastosti. Vino, ki dokazuje, da tudi Vipavska zmore desetletnike. Brez dvoma. In več. In kapljica, ki dokazuje, da niti pri nas 15 % alkohola za zmerno dolgoživost ni nujen pogoj. 12,8 %, danes bi to zaokrožili na 13, je očitno bilo povsem dovolj. Pitno. Ob vsem tem sem vinu vmes, pred leti, ob njegovem spremljanju že predvidel konec, pa se je potegniiiiilo do danes. Tudi do jutri.

V petek bodo v Vipavi (Vinoteka Vipava) spoznavali merlote. Me zanima, ali se bo seglo tudi do takih vin. Ne bi škodilo.

NN

 

Sauvignonnase. Verjetnno nne nnamennoma nn. Torej po nnesreči. Zaradi nnepazljivosti? Nnevednnosti?

Vidim to pred dnevi najprej na roko napisano, zraven cena, zagotovo napaka hitro pišočega, lapsus, potem takoj preverim še na steklenici in je tisto tudi tam res sauvigonnase. Čeprav naj bi skoraj zagotovo bil sauvignonasse.

Podobno, kot je brati recimo na drugi steklenici. Piše enliter. Pravzaprav piše 1l. In skoraj zagotovo namerava biti en liter. Pa ni. Je enliter. Ali spet nekje 12%, kar ni ducat odstotkov, torej 12 %, temveč duacatodstotkov. In kot 35.3. ni petintrideseti marec, torej 35. 3., temveč petintridesetimarec. Kar je seveda tako ali tako dvakrat narobe.

Sauvignonnase pa seveda dopisujem na moj rastoči seznam imen za bivši tokaj, ki se po abecednem redu trenutno bere takole:

Cvetko
Čartok
F. T.
Gredič (Exto)
Jakot
Jakot.E
Jazbine
Kaj to
Pikotno
Ravan
Sauvignonnase
Sauvignonasse
Sauvignon vert
Soreli
Tokata
Vinja

Na zdravje!

Prazna flaša: Goriška brda, Prvin 2009

 

Je bil včeraj Primož dopoldan varuška in je potem v zameno za te urice z Aleksandrom potegnil šiht do večera in sem za k večerji določil penino, pasala bi mi, pa se mi je desna trepalnica zataknila za flašo mladega rdečega in sva rekla, da poskusiva najprej to, saj morda pa bo. In se je kmalu izkazalo, da res je. Brezkompromisno na prvo žogo. Kot pritiče mladim vinom. Ki jih nekateri ne marajo. Ker jim menda precej manjka. Kar je res. Niso za globoka dolga razmišljanja. Ker imajo pač nekaj drugega. Kar je nekaterim všeč.

 

goriska-brda-prvin_2009-3033

 

Najprej je flaša, ki je, ker se je nama pridružila še Barbi, iz najine postala naša, sicer po sili razmer romala v zamrzovalnik in tam odležala nekoliko predolgo. Nakar je bilo vino treba v kozarcih ogret na delavno temperaturo. Potem pa iz kozarcev sadnost, sadnost, sadnost. Skoraj zagotovo karbonska maceracija. Na okusu enako sadno, prijetno mehko, ni se pretiravalo s tanini. Pitno. Zdaj. Ni za šparat. Gladko izpraznjeno.

Finito

 

Letnik 2008 je za vina Piana tehnološko zaključen. Barbi je danes ustekleničila še malvazijo, brez filtriranja, vsega jo je bilo en barik, a ta ta pravi. Alkohola preko 14 odstotkov, a s prijetno svežino, pitno, piiitno, piiiiitno. Če ne bi bilo treba še delat, bi mirno izpraznil vzorčno flašo. A nič hudega, še bodo priložnosti. Recimo. Upam. Če ne prej, pa čez teden ali dva, ko na pijačo naflikamo še etikete. In navarimo kapice.

Se pa pri pivcih dobro držita tudi konec poletja lansirana in po moji plati (z etiketami in kapicami) opremljena, po vinski plati pa, glede na malvazijo, bolj enostavna in lažja, tehnološko dodelana sauvignon in rose. Prvi sicer nekoliko razdvaja dotično občestvo, eni gladko prisegajo nanj, drugi so nekoliko bolj zadržani. Katja mi danes napiše, da jo malo moti, ker je zelo aromatičen (kar je, mimogrede, tokrat bil cilj) … Bojanu je pa to po drugi strani najboljši sovinjon sploh … (ker je lepo aromatičen, čist, neposreden?).

Rose je precej bolj splošno všečen (“… hvala, …, krasne steklenice temu pa lahko rečeš vav, etiketa je krasna. Zdaj dam, le še na hladno in to je to …“), ok, ja, tole leti bolj na etikete, vseeno hvala, hvala, hvala :-), a kasneje se te iste flaše s sliko pol praznega primerka pojavijo na webu: “… smo poskusili rose Piana (2008, 13% alk.) Barbi Močivnik iz Vipavske doline, ki nam ga je kot presenečenje prinesla Iva. Rose je navdušil celotno omizje …“. Katji je rose kul, ji je “všeč, ker je saden, svež in zelo piten”. Borut pa sporoča, da ta isti rose “diši lepo, okus je uglajen skladen, vino je pitno ampak vseeno krepko.” In, da mu je skuhal treviški radič, janež in malo blitve (zadnji letošnji domači pridelki) v voku, dodal ingver, ampak je to radič še pogrenilo, zato je to omilil z gorgonzolo in malo smetane in belega vina. Zraven pa je spekel dobro uležan rostbif, ki ga je namazal z gorčico z gorčičnimi semeni. Rose se je menda zelo lepo podal k tej kombinaciji. Čemur seveda ne gre kar slepo verjeti in bi bilo potrebno ob prvi priliki seveda preveriti. V živo. Ker se sliši slastno. Sem Borutu seveda to tudi nakazal. In zdaj čakam. In upam. In čakam …

Cvetko

 

Cvetko je novost. Na mojem abecednem seznamu imen, uporabljanih za bivši tokaj, je ta pogruntavščina takoj zasedla prvo mesto. C je pač pred Č-jem. Čestitam! Seznam šteje zdaj petnajst različnih imen. Ki pomenijo isto sorto vina:

Cvetko
Čartok
F. T.
Gredič
Jakot
Jakot.E
Jazbine
Kaj to
Pikotno
Ravan
Sauvignonasse
Sauvignon vert
Soreli
Tokata
Vinja

Čestitam!