Prazna flaša: Tilia, Merlot 1999
Danes. Praznik. Dan bivše Republike. Jajce, AVNOJ in ostalo. Odprem flašo pri večerji. Drugič v zadnjem času. Morda zadnjič. Precej verjetno ga ni več med steklenicami v moji vinoteki. Tast mi je s svojimi tropinami za grappo za določen čas preprečil dostop do flaševja in trenutno res ne vem natančno. Kakorkoli: obe steklenici tega merlota, ki sicer nosita nekoliko različni etiketi sta pošteno prazni. Sem bil že po prvi okrcan, ker nisem tega napisal. Pa zdaj. Za obe. In po spominu še za leto starejši Tilia Rubido, kjer se merlot druži s cabernetom. Slednjega se spomnim nekoliko bolj megleno, a brez dvoma sodi sem.

Vino pa … Nisem ga dekantiral. Iz steklenice v kozarec in zračenje kar tam. Po izkustvenem pravilu, da vinom, ki so že dosegla vrhunec, pregloboko dihanje ne koristi več prav dosti. Lahko pa jih krepko spravi na kolena. Bi si upal trditi, da sem v našem primeru presodil prav. Usedlina? Eh, ja, seveda. Spodobna. A nismo komplicirali. Nekaj previdnosti pri natakanju, in je. Barva seveda že opečnata, a globoka. Vonj, okus? Sadje. Robidnice, Barbi da češnjevim koščicam prednost pred mojimi brusnicami in ji glede na praznik in bonton in tudi sicer pač dam prav. Vsekakor sadnost, ki jo premnogokrat, pa ne le jaz, pogrešam v naših rdečinah. Te po vsej sili marsikdaj želijo biti več, kot jim je dano. V našem primerku kljub letom celo nekoliko marmeladastosti. Vino, ki dokazuje, da tudi Vipavska zmore desetletnike. Brez dvoma. In več. In kapljica, ki dokazuje, da niti pri nas 15 % alkohola za zmerno dolgoživost ni nujen pogoj. 12,8 %, danes bi to zaokrožili na 13, je očitno bilo povsem dovolj. Pitno. Ob vsem tem sem vinu vmes, pred leti, ob njegovem spremljanju že predvidel konec, pa se je potegniiiiilo do danes. Tudi do jutri.
V petek bodo v Vipavi (Vinoteka Vipava) spoznavali merlote. Me zanima, ali se bo seglo tudi do takih vin. Ne bi škodilo.







Najnovejši komentarji